TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama se ugodi in se izpodbijana sodba r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o pritožbenih stroških pravdnih strank se pridrži za končno odločbo.

V izpodbijani sodbi je podano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo, torej je sodišče prve stopnje zagrešilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Iz izreka namreč izhaja, da je sodišče odločalo zgolj o podrejenem tožbenem zahtevku, iz obrazložitve pa je razvidno, da je presojalo tudi utemeljenost primarnega tožbenega zahtevka in ugotovilo, da le-ta ni utemeljen. Iz tega po oceni pritožbenega sodišča nedvomno izhaja, da bi moralo sodišče primarni tožbeni zahtevek zavrniti, pri čemer tudi ne drži stališče prvostopenjskega sodišča, da gre za vsebinsko enaka zahtevka, saj izhajata iz popolnoma različne pravne podlage. Poleg tega je sodišče prve stopnje ravnalo v nasprotju tudi z določbo 3. odstavka 182. člena ZPP, ki dopušča uveljavljanje več tožbenih zahtevkov tako, da je eden postavljen kot primarni, drugi pa kot podrejeni, o podrejenem zahtevku pa lahko sodišče odloča zgolj takrat, ko spozna, da primarni tožbeni zahtevek ni utemeljen.