Obveznost plačila pogodbene kazni sicer glede na njen namen ni ekvivalent pogodbene obveznosti, vendar pa to ne more pomeni, da v posameznih konkretnih primerih, upoštevajoč pri tem vrednost in pomen predmeta obveznosti, pogodbena kazen ne bi mogla biti enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, če je s tem njen namen dosežen.
odgovornost države – protipravno ravnanje upravne enote v postopku izdaje uporabnega dovoljenja - povrnitev škode – nedopustno ravnanje
Vsakdo ima pravico do povračila škode, ki mu jo v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil s svojim protipravnim ravnanjem stori oseba ali organ, ki tako službo ali dejavnost opravlja. Ker poseben zakon v zvezi z odgovornostjo navedenih organov ni bil sprejet, je sodna praksa sprejela stališče, da se v zvezi s pravico do povračila škode v takšnih primerih uporabljajo določbe Obligacijskega zakonika, ki opredeljuje premoženjsko in nepremoženjsko škodo.
Spremembe na strani preživninskih zavezancev ali upravičenca, morajo biti posebej kvalificirane, torej takšne, da vplivajo bodisi na pridobitne sposobnosti in premoženjsko stanje zavezancev, bodisi so povečane s povečanimi ali zmanjšanimi potrebami na področju življenjskih in drugih potrebnih izdatkov upravičenca.
Tožniki nimajo pravnega interesa za ugotovitev neobstoja služnosti, saj ne zatrjujejo, da je (že ustanovljena) služnost prenehala. Sporna je le vsebina služnosti. Vprašanje, kaj dogovorjena služnost obsega, pa je predhodno vprašanje, od katerega je odvisna odločitev o ne(utemeljenosti) dajatvenega zahtevka, s katerim bi se tožencu prepovedala vožnja preko služečega zemljišča tudi z vozili za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti. Cilj, torej prepoved takšnih voženj, tožniki lahko dosežejo z dajatveno tožbo, zato nimajo pravnega interesa za tožbo, s katero zahtevajo ugotovitev, da ne obstoji stvarna služnost voženj preko služečega zemljišča za potrebe opravljanja obrtne dejavnosti, ki se izvršuje na gospodujočem zemljišču.
O že razsojeni stvari ni mogoče ponovno odločati, če v pravnem položaju pravdnih strank niso nastale nobene spremembe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068127
ZPP člen 7, 7/1, 212. OZ člen 299, 299/2.
trditveno breme – povezanost trditvenega in dokaznega bremena – pričetek teka zakonskih zamudnih obresti
Pritožnica je očitno zmotno prepričana, da bi moralo sodišče prve stopnje že na podlagi predložene dokumentacije (odškodninskega zahtevka z dne 31.8.2005 in pritožbe z dne 30.1.2006) priznati obresti od v tožbenem zahtevku uveljavljanih datumov. Dokazi trditev ne nadomeščajo, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je toženec v zamudi šele od prejema tožbe.
dedna pravica – izpodbijanje dedne pravice – sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti
Pritrditi je pritožbi, da pravni pojem sporazum o trajnem prenehanju življenjske skupnosti ne pomeni, da morata zakonca skleniti kakšen poseben sporazum (sporazum kot pogodbo), ampak zadošča njuna obojestranska volja za trajno prenehanje njune življenjske skupnosti, ki je lahko, in tudi je največkrat dejansko izražena s konkludentnimi dejanji.
predlaganje dokazov – prekluzija dokaznega predloga za zaslišanje priče – pravočasnost dokaznega predloga – nadomestitev dokaznega predloga za zaslišanje priče s predlogom za zaslišanje druge priče
Sodišče tudi ni zagrešilo očitane absolutne bistvene kršitve iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem priče A. H., ki ga je tožeča stranka predlagala po prvem naroku za glavno obravnavo. Spoznanje tožeče stranke, da predlagana priča F. K. najbrž ne bo izpovedovala ničesar v korist tožeče stranke, tožečo stranko ne opravičuje, da umakne predlog za zaslišanje takšne priče in namesto nje predlaga zaslišanje druge.
povrnitev nepremoženjske škode – okrnitev ugleda ali dobrega imena pravne osebe – objava opravičila – dokazno breme – odškodnina za nepremoženjsko škodo – čast in dobro ime – žaljivost – kontekst podanih izjav – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
Tožena stranka je tista, ki se svoje odgovornosti lahko razbremeni tako, da dokaže, da je objavljena vsebina resnična oziroma da je imela vsaj utemeljen razlog verjeti v resničnost objavljenega.
Pri presoji vprašanja resničnosti se kaže kot odločilen tudi kontekst podanih izjav.
zastaranje zahtevka na povrnitev vlaganj – pobotni ugovor – neupravičena obogatitev – povrnitev vrednosti vlaganj
Tožnik je bil upravičen terjati povrnitev vlaganj potem, ko teh vlaganj zaradi izgube posesti nad poslovnim prostorom ni več sam uporabljal. S tem trenutkom je prišlo do zatrjevane neupravičene obogatitve toženke in od tedaj je pričel teči petletni zastaralni rok.
tožbo na ugotovitev zapadlosti terjatve, ki izhaja iz sodne poravnave - začasna odredba - zapadlost terjatve – sodna poravnava – izvršljiva sodna poravnava – subjektivna nevarnost
Ni zadosten pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve zgolj verjetno izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena, temveč je potrebno izkazati za verjetna konkretna dolžnikova ravnanja ali opustitve, ki jih ta zavestno opravi oziroma opusti zaradi ogrozitve izpolnitve upnikove terjatve.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve – predložitev izvirnika pogodbe
Iz tožničinih navedb v predlogu za začasno odredbo ni niti s stopnjo verjetnosti izkazana nevarnost, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje začasne odredbe onemogočena ali precej otežena. Tožnica namreč šele v pritožbi zatrjuje, da želi s predložitvijo originalne pogodbe zavarovati svoje pravice iz pogodbe (vknjižba preužitka v zemljiški knjigi) ter da bo ob vzpostavitvi etažne lastnine v zemljiški knjigi toženka lahko vpisala lastninsko pravico na stanovanju v svojo korist in razpolagala s spornim stanovanjem proti volji tožnice.
Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060714
ZZZDR člen 7, 7/1, 113, 113/3, 213. ZPP člen 78, 339, 339/2, 339/2-14.
kolizija interesov – razmerje med staršema in otrokom – postavitev začasnega zastopnika – kolizijski skrbnik
Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.
Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.
Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.
ZGD-1 člen 294, 294/1, 294/3, 305, 305/1, 386, 395, 395/2.
izpodbijanje sklepov skupščine – delničarjeva pravica do obveščenosti – dolžnost posredovanja informacij – obstoj pisnega letnega poročila – dodatni podatki in pojasnila delničarju – informacijska pravica delničarja – podelitev razrešnice
Glede na dikcijo 1. odstavka 305. člena ZGD-1 je uprava oziroma poslovodja družbe dolžan na skupščini delničarju, če to zahteva, posredovati ustne informacije – podatke in pojasnila, četudi so morda le-ti vsebovani v pisnem letnem poročilu, ki je bil delničarjem dostopen. Svoje informacijske dolžnosti na skupščini se torej poslovodja družbe ne more razbremeniti z usmeritvijo delničarja na pisno izdelano letno poročilo.
Letno poročilo in poročilo nadzornega sveta stapodlagi delničarjem za presojo uspešnosti dela poslovodstva in nadzornega sveta družbe in s tem za odločitev o (ne)podelitvi razrešnice za delo v preteklem poslovnem letu.
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.
OZ člen 131. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih člen 56.
odgovornost delodajalca – odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost – hoja po stopnicah
Hoja po stopnicah pomeni vsakodnevno aktivnost, zato ne pomeni nevarne dejavnosti, same stopnice pa tudi ne nevarne stvari. Naloga delodajalca je, da zagotovi varne pogoje dela, zato mora v tej smeri ravnati skrbno. Skrbnost pa ne pomeni le ravnanja v skladu z zakonom in podzakonskimi predpisi, pač pa tudi preventivno ravnanje in ukrepanje, da se na mestih, kjer je pričakovati večjo možnost nastanka poškodbe, ukrene vse potrebno za preprečitev te škode.