kršitev pravic osebnosti – objava fotografije – pravica do obveščenosti
Oškodovancu gre denarna odškodnina samo, če zatrjuje in tudi dokaže, da je zaradi posega trpel duševne bolečine. Te se ne predpostavljajo že same po seb. Treba jih je dokazati, pri tem pa je najprimernejši dokaz za presojo duševnega trpljenja prav zaslišanje stranke, saj je za določitev denarne odškodnine ključno osebno dojemanje oškodovanca.
Varstvo osebnostnih pravic upodobljene osebe ni absolutno. Poseg v lastno podobo lahko opravičuje drug interes oz. druga pravica, v obravnavanem primeru pravica do obveščenosti, ki je le druga plat oz. zrcalna podoba pravice svobode izražanja. Sodišče bi zato moralo opraviti vrednostno tehtanje, ki naj pokaže, ali je v luči vseh okoliščin konkretnega primera izvrševanje ene pravice prekomerno poseglo v izvrševanje druge.
Pri terjatvi, s katero upnik zahteva, da dolžnik od pogodbene kazni odvede zakonsko predpisane dajatve, gre za storitveno obveznost, torej za nedenarno obveznost ter za t.i. nenadomestno dejanje, saj ga lahko opravi le dolžnik.
Obveznost izplačila neto razlike pogodbene kazni predstavlja denarno obveznost, torej dajatveno obveznost, katere predmet je plačilo določene denarne vsote.
Ker gre za sredstvo izvršbe, izrek denarne kazni nima nekega samostojnega temelja, temveč je njen izrek odvisen od obstoja obveznosti iz izvršilnega naslova in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Sklep o izvršbi skupaj s predlogom predstavlja celoto, zato ni razloga, da bi sodišče v sklepu o izvršbi še posebej odločalo o predlogu za izrek denarne kazni. Ker je upnikovemu predlogu s sklepom v celoti ugodilo, je s tem hkrati upoštevalo navedeno sredstvo izvršbe, to pa je v predmetni zadevi izrek denarne kazni. Pri tem ne gre za izrek denarne kazni po 33. členu ZIZ, temveč za dovolitev izvršbe skladno s 226. členom ZIZ.
odgovornost delodajalca za poškodbo delavca - zanemarjanje dolžne skrbnosti delodajalca – dolžnost delodajalca, da pouči delavca o ravnanju s pripomočki – uporaba triopan znaka
Zavarovanec tožene stranke je zanemaril dolžno skrbnost, ki se od njega pričakuje. Šele, ko je policist seznanjen z rokovanjem s triopan znakom, je moč sprejeti trditev tožene stranke, da gre pri uporabi triopan znaka za razmeroma enostavno opravilo, ki izključuje odgovornost zavarovanca tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL0060714
ZZZDR člen 7, 7/1, 113, 113/3, 213. ZPP člen 78, 339, 339/2, 339/2-14.
kolizija interesov – razmerje med staršema in otrokom – postavitev začasnega zastopnika – kolizijski skrbnik
Spor o izvrševanju roditeljske pravice ni spor, ki bi ga razreševal CSD s postavitvijo posebnega skrbnika skladno z določilom 213. člena ZZZDR. Ta člen predvideva postavitev skrbnika za primere, kadar pride do spora med otrokom in starši za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju.
Postavitev kolizijskega skrbnika je potrebna, kadar roditelj ne more varovati svojih koristi in obenem zastopati koristi otrok.
Za izključitev objektivne odgovornosti po 153. členu OZ ne zadošča le to, da gre dejanje, ki je neposredno pripeljalo do poškodbe, pripisati oškodovancu in da je le-to bilo prepovedano, temveč mora biti dejanje tudi neizogibno in nepričakovano, kriterij za presojo teh dveh elementov pa mora biti strog in objektiven. Če kriterijem v konkretnem primeru ni mogoče zadostiti, je dejanje oškodovanca mogoče obravnavati le kot soprispevek k nastali škodi.
Obveznost plačila pogodbene kazni sicer glede na njen namen ni ekvivalent pogodbene obveznosti, vendar pa to ne more pomeni, da v posameznih konkretnih primerih, upoštevajoč pri tem vrednost in pomen predmeta obveznosti, pogodbena kazen ne bi mogla biti enaka vrednosti pogodbene izpolnitve, če je s tem njen namen dosežen.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz izjave o premoženjskem stanju izhaja, da ima tožena stranka premoženje, hkrati pa, da tožena stranka ni izkazala, da tega premoženja ne more vnovčiti in plačati sodne takse. Tožeča stranka v predlogu za oprostitev sodne takse tudi ni pojasnila, kako bi bila zaradi plačila sodne takse ogrožena njena dejavnost.
Sodišče je izčrpno obrazložilo, zakaj izpovedbi tožeče stranke ne sledi in zakaj slednja v pravdi ni ponudila takih dokazov, ki bi na potrebni stopnji materialne resnice dopuščali drugačno sklepanje. V skladu s 7. členom ZPP morajo namreč stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo svoje zahteve in predlagati dokaze, s katerimi ta dejstva dokazujejo.
Logična je razlaga prvostopenjskega sodišča, da je malo verjetno, da bi tožena stranka v primeru, da bi prostovoljno izročila komplet ključev za avtodom tožeči stranki in ji dovolila, da avtodom tudi odpelje, naslednji dan podala kazensko ovadbo zaradi tatvine vozila, nekaj mesecev kasneje pa novinarju omogočila, da je obravnavani primer objavil v časopisu. Sodišče tako pravilno meni, da prav ta dejanja tožene stranke kažejo na to, da na njeni strani ni bilo podane pogodbene volje za razvezo menjalne pogodbe.
začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti – denarna odškodnina - valorizacija delnih plačil – ustaljena sodna praksa – obresti
Denarna odškodnina zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se prisoja le izjemoma - kadar je zmanjšanje aktivnosti močnejše intenzivnosti, ali če to opravičujejo posebne okoliščine. Tako stališče je v sodni praksi ustaljeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068063
ZPP člen 318, 318/1, 318/1-4. OZ člen 179.
zamudna sodba – nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo – razžalitev dobrega imena in časti – okrnitev osebnostne pravice
Vsak udarec s pestjo v predelu čela nad očesom in podana grožnja nima sama po sebi narave podcenjevanja, izgube ugleda, časti ali svobode in drugih osebnostnih pravic. Takšne posledice tudi ne izhajajo iz dokazov, katere je predložil sam tožnik.
Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.
prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – stroški postopka
Dejstvo, da pritožnik ni vložil tožbe, na katero je bil napoten, res ne pomeni, da je njegov zahtevek izmišljen, je pa v celoti neizkazan in je povzročil, da je morala dedinja na njegove navedbe odgovarjati, zaradi česar je pooblastila odvetnico kot prava veščo osebo in so ji nastali stroški.
Služnost je treba izvrševati obzirno. Ob reševanju zahtevka za prenehanje služnosti je zato treba upoštevati prej navedeno pravilo. To pravilo izpostavlja ravnovesje v koliziji med lastninsko pravico na eni ter služnostno pravico na drugi strani. V okviru zahtevka za ukinitev služnosti lahko sodišče upoštevanje navedeno materialnopravno podlago služnost tudi zgolj utesni.
Med pozitivno ugotovitveno tožbo (da služnost obstaja) in negativno ugotovitveno tožbo (da služnost ne obstaja) ni popolne identitete. Odločitev o tem, da služnost obstaja, ima namreč še ta pomen, da sodba predstavlja listino, na podlagi, katere bo svojo pravico lahko vpisal v zemljiško knjigo in tako tudi proti tretjim zavaroval svoj pravni položaj. V tem je njen presežek v razmerju do negativne ugotovitve.
ZPP člen 191, 191/2, 365, 365-3, 421, 421/4. ZZZDR člen 105, 105/2. ZNP člen 37.
pravdni postopek – nepravdni postopek – varstvo in vzgoja otrok
Predlog za zaupanje mld. otroka v varstvo in vzgojo drugi osebi bi moralo sodišče obravnavati kot tožbo, oziroma o njem odločiti kot o tožbenem zahtevku v pravdnem postopku. Podlaga takšnemu zahtevku je določba 4. odstavka 421. člena ZPP. Okoliščina, da je bilo v nepravdnem postopku odločeno o stvari, ki bi se morala reševati po pravilih pravdnega postopka, je razlog za razveljavitev takšne odločitve le v primeru, če je nepravdno sodišče pri tem zagrešilo katero od bistvenih kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061496
ZZZDR člen 123. ZPP člen 414.
navajanje novot v sporu med starši in otroki
V pravdnem postopku je mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave. Sodišče sodi o tedaj obstoječih pravnih razmerjih, ne pa o bodočih
pravni interes za ugotovitveno tožbo – uveljavljanje ničnosti – vrnitev nepremičnine denacionaliziranim upravičencem – nedopustno razpolaganje s premoženjem, glede katerega obstaja možnost vrnitve
Pravni interes za ugotovitev ničnosti civilnih pravnih aktov je podan, čim razpolaganje vpliva ali bi lahko vplivalo na vrnitev oziroma obliko vrnitve v denacionalizacijskem postopku, pri čemer sodišče ne odloča o tem ali obstajajo pogoji za vrnitev premoženja v naravi temveč ali zgolj načelno obstaja takšna možnost, ta pa obstaja z vložitvijo ustreznega denacionalizacijskega zahtevka za vrnitev v naravi - vse dokler ni v denacionalizacijskem postopku drugače odločeno ali dokler denacionalizacijski upravičenec ne spremeni zahtevka za vrnitev v naravi v odškodninski zahtevek.
Za upravni organ, ki vodi denacionalizacijski postopek, predstavlja razrešitev vprašanja, ali gre za nedopustno razpolaganje v smislu 88. člena ZDen, predhodno vprašanje za odločitev o tem, ali obstajajo ovire za vračanje glede premoženja, ki je bilo predmet nedopustnega razpolaganja.
STVARNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0065627
SPZ člen 153, 154. ZPP člen 180, 343, 343/1, 343/3, 336. ZPPSL člen 103.
zavarovanje tujega dolga – hipotekarna tožba - obstoj s hipoteko zavarovane terjatve – akcesornost zastavne pravice – stečaj samostojnega podjetnika posameznika – sklepčnost tožbe – nepopolna pritožba – podpis pritožbe
V hipotekarni tožbi mora tožnik zatrjevati obstoj zavarovane terjatve. Če iz tožbenih trditev sledi, da s hipoteko zavarovana terjatev ne obstoji, tožba ni sklepčna. Tako tožbo je treba zavrniti, kljub temu, da po zemljiškoknjižnih podatkih hipoteka formalno še obstoji, saj materialne podlage za njen obstoj ni.