• Najdi
  • 1
  • od 50
  • >
  • >>
  • 1.
    VSMB Sklep II Ip 671/2026
    6.11.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSMB00098202
    ZIZ člen 71, 71/1.
    odlog izvršbe - težko nadomestljiva škoda - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - prisilna izpolnitev zahtevka - ugovor zoper sklep o izvršbi

    Za obravnavani primer je bistveno, da je dolžnik premičnine, na katere je sodišče s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo, v notarskem zapisu zastavil za zavarovanje vračila vseh obveznosti po kreditni pogodbi. Prodaja le teh bi sicer res lahko zmanjšala proizvodnjo ter s tem sposobnost dolžnika ustvarjati prihodke in denarne tokove, v najslabšem primeru stečaj drugega dolžnika, vendar je na to drugi dolžnik, po pravilnih ugotovitvah sodišča prve stopnje, s soglasjem za neposredno izvršljivost notarskega zapisa prostovoljno pristal in ob tem mogel računati, da se bo zapadla in neplačana terjatev poplačala iz tega (zastavljenega) premoženja.

  • 2.
    VSMB Sklep I Kp 87803/2023
    4.11.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00098336
    KZ-1 člen 86
    način izvršitve zaporne kazni - delo v splošno korist - presoja sodišča glede izpolnjevanja pogojev - opravičljivi razlogi za podaljšanje roka - neoprava družbeno koristnega dela - ocena zdravstvenih razmer

    Način izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist je ugodnost, privilegij, ki se omogoči obdolžencu, obsojenemu na kazen zapora, ter se mu dodeli po njegovem predlogu za opravo dela in presoji in zaupanju sodišča, da je sposoben za delo in da ne bo zlorabil takega načina izvršitve kazni zapora s ponavljanjem kaznivih dejanj. Po ugoditvi predlogu za delo v splošno korist je zato obsojeni dolžan izvršiti delo v splošno korist (in se vzdržati ponavljanja kaznivih dejanj), v kolikor pa obstajajo na njegovi strani kakšne objektivne okoliščine, ki so nastopile po odločitvi za tovrstni način izvršitve kazni zapora, pa mora izkazati njihov obstoj in vpliv na izpolnitev svoje obveznosti. Dokazno breme o obstoju objektivnih, opravičljivih razlogov, da delo v splošno korist ni mogel opraviti, je na strani obsojenca.

  • 3.
    VSMB Sklep VI Cpg 179/2026
    30.10.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097907
    ZST-1 člen 31, 31/1. Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 45, 45/2.
    sodna določitev vrednosti predmeta postopka - korekturna dolžnost sodišča - ugotovitveni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevki - ekonomski interes - poplačilo terjatve v stečajnem postopku - očitno prenizka vrednost spornega predmeta - presoja vrednosti spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - ugotovitev obstoja prerekane terjatve v pravdi - vrednost spornega predmeta

    Pri ugotovitvenih in nedenarnih zahtevkih je vrednost spornega predmeta vezana na vrednost interesa, ki ga tožeča stranka zasleduje s posamezno tožbo. Kadar gre za tožbo na ugotovitev obstoja prerekane terjatve je treba upoštevati obseg pričakovanega poplačila iz stečajne mase. Tožničino poplačilo v stečajnem postopku nad toženko je odvisno od višine razpoložljivih sredstev razdelitvene mase in sorazmernega poplačila terjatev drugih upnikov. Zato vrednost ugotovljene terjatve (nujno) ne pomeni realnega ekonomskega ekvivalenta njenega zneska. Smisel opredelitve vrednosti spornega predmeta je namreč v tem, da se realno oceni ekonomski pomen spora (tako tudi v odločbi VSL I Cpg 122/2024 z dne 23. 5. 2024).

  • 4.
    VSMB Sklep IV Cp 990/2026
    27.10.2026
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00098471
    ZPP člen 8, 72. ZNP-1 člen 35, 35/2, 42. DZ člen 7, 170, 171. URS člen 56. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8. KOP člen 3
    starševska skrb - največja korist otroka - ogroženost otroka - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - zavarovanje koristi otrok - ukrepi trajnejšega značaja - pravica do družinskega življenja - dokazna ocena izvedenskega mnenja - izločitev sodnika - izločitveni razlog - nadzor nad izvajanjem starševske skrbi

    Ker ima država v primeru, ko se v postopku ugotovi ogroženost otrokove koristi, ne le pravice poseči v starševsko skrb, temveč tudi obveznost zagotavljati pomoč staršem, da izboljšajo starševske kapacitete, ki jo izvaja preko pristojnega CSD, je sodišče druge stopnje delno ugodilo pritožbi in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo.

  • 5.
    VSMB Sodba VII Kp 71749/2023
    21.10.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00098146
    KZ-1 člen 22, 22/3, 122, 122/1.
    silobran - istočasen protipraven napad - istočasnost napada in obrambe - neizogibno potrebna obramba - dovoljen silobran - celovita presoja izvedenih dokazov

    Silobran - Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi celovite presoje izvedenih dokazov utemeljeno zaključilo, da je bil obdolženi tisti, ki je kritičnega večera prvi začel fizični napad, in sicer na naključnega mimoidočega fanta, oškodovanka pa je posegla v dogajanje z namenom, da ga pred obdolženčevim napadom zaščiti. Ob takšnih dejanskih ugotovitvah ni mogoče govoriti o istočasnem protipravnem napadu oškodovanke na obdolženca, ki bi upravičeval njegovo obrambno ravnanje. Oškodovankinega posega namreč ni mogoče obravnavati kot samostojnega napada nanj, temveč kot odziv na njegovo predhodno nasilno ravnanje zoper tretjo osebo.

  • 6.
    VSMB Sklep II Ip 702/2026
    21.10.2026
    IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSMB00097861
    ZIZ člen 15, 29b, 29b/5. ZPP člen 360, 360/1, 365, 365/1, 365/1-2.
    premalo plačana sodna taksa - zakonska domneva - umik pravnega sredstva - bistvene pritožbene navedbe - neprerekana dejstva - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - pravilna odmera sodne takse - pravnomočen plačilni nalog

    Neplačilo doplačila sodne takse v določenem roku ima enake pravne posledice kot neplačilo celotne sodne takse, tj. fikcijo umika pravnega sredstva. Če je sodna taksa plačana le delno, procesna predpostavka za meritorno odločanje sodišča ni izpolnjena.

  • 7.
    VSMB Sklep II Ip 696/2026
    21.10.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSMB00097997
    ZIZ člen 61, 61/2, 62.
    verodostojna listina - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - poplačilo terjatve - dokazi - sprememba sklepa - standard obrazloženosti ugovora

    Ni prezreti, da se dolžnikove ugovorne navedbe o neobstoju pravnega razmerja do upnika (in s tem neobstoju podlage za izvršbo) in hkratnem zatrjevanju plačila dolga do upnika, pri čemer je dolg nastal slabo leto po domnevni prekinitvi poslovnega razmerja, medsebojno izključujejo, zato jim ni moč slediti. Bistveno za oceno obrazloženosti ugovora pa je, da bi dolžnik, glede na to, da je zatrjeval poplačilo terjatev, kot te izhajajo iz predloga izvršbe, moral svoje navedbe podkrepiti z dokazi (kot to narekuje drugi odstavek 61. člena ZIZ).

  • 8.
    VSMB Sklep VI Kp 16394/2026
    21.10.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00098055
    KZ-1 člen 49, 49/1, 49/2, 176, 176/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva - odmera kazni - primernost izrečene kazni - primerjava s primeri iz sodne prakse - razlogi o odločilnih dejstvih

    Sodišče prve stopnje ni dolžno opraviti podrobne primerjalne analize drugih sodnih odločb, saj je treba kazensko sankcijo odmeriti glede na konkretne okoliščine kaznivega dejanja in storilca, sodna praksa pa je pri tem le orientacijsko merilo.

  • 9.
    VSMB Sodba I Cp 448/2026
    20.10.2026
    STVARNO PRAVO
    VSMB00098002
    ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 72, 72/1, 72/2, 72/3. SPZ člen 8, 269. ODZ člen 1468.
    priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje po ODZ - dobra vera posestnika - veljavnost pogodbe - nasprotovanje lastnika

    Predmet pogodbe je bilo zemljišče, ne posamezne stavbe, ki jih ob sklenitvi pogodbe še ni bilo. Ko je pridobitelj na podlagi pravnega naslova prevzel zemljišče v posest, poznejša gradnja na tem zemljišču ne pomeni nove pridobitve posesti, ki bi potrebovala nov pravni naslov, temveč izvrševanje iste posesti.

    Pravna pravila ODZ so za priposestvovanje poleg poštene (dobroverne) in pristne posesti, zahtevala še pravično posest, to je posest, ki temelji na pravnem naslovu, primernem za pridobitev lastninske pravice. Ker je posest tožnikovih pravnih prednikov temeljila na kupni pogodbi z dne 2. 2. 1966, so bili ti pogoji izpolnjeni.

  • 10.
    VSMB Sklep I Kp 37968/2026
    8.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097429
    ZKP člen 522, 522/1, 522/1-14, 527, 527/1. Evropska konvencija o izročitvi (1957) člen 2. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3.
    izročitev tujca tuji državi - pogoji za izročitev tujca - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja - mučenje

    Izvenobravnavni senat sodišča prve stopnje je pritrdil mnenju preiskovalne sodnice in v razlogih izpodbijanega sklepa navedel prepričljive razloge za odločitev, da prošnja za izročitev zahtevane osebe ni utemeljena. S tem soglaša tudi sodišče druge stopnje, saj je senat v sklepu ustrezno presojal pogoje za izročitev po 14. točki prvega odstavka 522. člena ZKP, ki kot pogoj za izročitev predvideva, da ne obstaja verjetnost, da bi bila oseba, katere izročitev se zahteva, v državi prosilki mučena, da bi se z njo nečloveško ali ponižujoče ravnalo oziroma bi se jo na ta način kaznovalo.

  • 11.
    VSMB Sklep V Kp 83154/2025
    8.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097771
    ZKP člen 148, 148/1, 148/2. ZNPPol člen 112, 112/2, 115, 115/1.
    izločitev dokazov - izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - zdravstvena dokumentacija - policijska pooblastila - predkazenski postopek

    Obdolženi je bil osumljen storitve kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, zato je bila policija v skladu s prvim odstavkom 148. člena ZKP pristojna ukreniti vse potrebno, da se pridobijo dokazi, ki utegnejo biti pomembni za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Vprašanje povezave pridobljene zdravstvene dokumentacije z očitanim kaznivim dejanjem je lahko predmet dokazne ocene v nadaljnjem kazenskem postopku, nikakor pa to ne more pomeniti osnove za očitek nezakonitega zbiranja dokazov.

  • 12.
    VSMB Sodba I Cpg 137/2026
    8.10.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097579
    ZFPPIPP člen 301, 301/2, 301/3, 301/7. ZPP člen 112, 112/9, 112/10.
    očitna pomota - kvalificiran pooblaščenec - vložitev vloge na nepristojno sodišče - predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka - sklep o preizkusu terjatev - prerekana terjatev - stečajni dolžnik

    Kot v odločbi X Ips 6/2026 z dne 26. 8. 2026 izpostavlja VSRS, se lahko očitna pomota pripeti vsakomur, tudi pravno kvalificiranemu pooblaščencu, vendar po ustaljenem stališču VSRS ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in nanj tudi naslovljena. V tem kontekstu je treba še poudariti, da predlog iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP (predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka) ni nujen pogoj, da se postopek nadaljuje in nima pravne narave akta, s katerim se postopek začne (tožbe), kar sicer zatrjuje pritožba. Razlog za prekinitev postopka v skladu z drugim odstavkom 301. člena ZFPPIPP preneha z objavo sklepa o preizkusu terjatev. Obstoj upnikovega pravočasnega predloga za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka lahko vpliva le na odločitev o utemeljenosti zahtevka. Tudi, če upnik takšnega predloga pravočasno ne poda, sodišče vsebinsko odloči o tožbenem zahtevku v zvezi s prerekano terjatvijo. Ker prerekana terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika v takšnem primeru preneha (sedmi odstavek 301. člena ZFPPIPP), sodišče tožbeni zahtevek zavrne (primerjaj zadevo II Ips 403/2010 z dne 17. 11. 2011). Ker torej Predloga ni mogoče primerjati s tožbo, za odločitev v zadevi ni uporabljiva določba devetega odstavka 112. člena ZPP, na katero se pritožba neuspešno sklicuje.

    V zvezi s tem sodišče druge stopnje pojasnjuje, da se pred objavo sklepa o preizkusu terjatev postopek ne more nadaljevati, kar pomeni, da predloga za nadaljevanje prekinjenega postopka iz tretjega odstavka 301. člena ZFPPIPP ni mogoče podati preden je za to procesno dejanje izpolnjen z zakonom določen pogoj iz drugega odstavka citiranega člena (objava sklepa o preizkusu terjatev).

  • 13.
    VSMB Sodba I Cp 619/2026
    6.10.2026
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSMB00098062
    OZ člen 6, 10, 131, 147, 147/1, 180, 239, 247. ZPP člen 8, 213, 214, 214/1, 285, 287, 287/2. Pravilnik o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva člen 24.
    denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - dom upokojencev - odškodninska odgovornost - obstoj protipravnosti - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - prosta dokazna ocena

    Sodišče druge stopnje glede pravne podlage obravnavanega spora pojasnjuje, da ima pravno razmerje med stanovalcem in domom starostnikov, ki temelji na sklenjeni pogodbi o oskrbi, dvojno naravo. Ker gre za civilnopravno pogodbeno razmerje, izvajalec institucionalnega varstva za morebitno škodo odgovarja po pravilih poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti (239. člen OZ), pri čemer se za ravnanje njegovih zaposlenih uporablja standard odgovornosti za izpolnitvene pomočnike (247. člen OZ). Vendar pa obstoj pogodbenega razmerja ne izključuje splošne prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ). Zato je treba očitke o opustitvi dolžnega nadzora zaposlenih in nepravilnostih doma pri namestitvi oskrbovanca presojati tudi v luči splošne deliktne odgovornosti (131. člen v zvezi s prvim odstavkom 147. člena OZ).

  • 14.
    VSMB Sklep I Ip 648/2026
    5.10.2026
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSMB00097242
    ZIZ člen 31, 31/1, 31/12.
    informativni seznam dolžnikovega premoženja - res iudicata

    Pritrditi je pritožbi o pravno zmotnem stališču, da gre pri odločanju o zahtevi za informativni seznam dolžnikovega premoženja za odločanje o vsebinskem zahtevku in v posledici take pravnomočne odločitve za prepoved ponovnega odločanja (res iudicata). Gre za procesno dejanje sodišča, ki ga le-to opravi ob izpolnjeni navedeni zakonski podlagi.

  • 15.
    VSMB Sklep VII Kp 40905/2024
    2.10.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00097558
    KZ-1 člen 223, 223/2.
    oškodovanje tujih pravic - dejanska škoda - premoženjska škoda - dokončanje kaznivega dejanja - poplačilo upnika - drugo premoženje - razlog o odločilnih dejstvih

    Po drugem odstavku 223. člena KZ-1 stori kaznivo dejanje oškodovanje tujih pravic kdor, zato da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji ali skrije dele svojega premoženja in s tem upnika oškoduje. Obravnavano kaznivo dejanje spada med poškodbena kazniva dejanja, zato zgolj ogrozitev premoženja drugega za njegovo dokončanje ne zadostuje, temveč mora upniku v izvršilnem postopku nastati določena dejanska premoženjska škoda.

  • 16.
    VSMB Sklep I Kp 47877/2026
    2.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097158
    Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. ZSKZDČEU-1 člen 9, 9/1, 10, 11, 22, 22/3, 36, 36/1.
    postopek za predajo - predaja zahtevane osebe - razlogi za zavrnitev predaje zahtevane osebe - kaznivo dejanje velike tatvine - dvojna kaznivost

    Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da navedbe zahtevane osebe ne predstavljajo razloga za zavrnitev predaje in da pri tem tudi ni podan noben izmed razlogov za zavrnitev predaje iz 10. in 11. člena ZSKZDČEU-1. A. A.  je na zaslišanju namreč povedal le, da ne želi prestajati kazni na Poljskem, ker poljski ljudje niso normalni in obravnavajo ljudi kot pse, da sicer ni rasist in nima predsodkov do druge rase, vendar so poljski ljudje neumni in da je pol kazni na Poljskem že prestal. Takšni pavšalni očitki sodišču prve stopnje niso dali podlage za to, da bi opravilo poizvedbe o tem, kje bo zahtevana oseba v Republiki Poljski prestala preostanek zaporne kazni in kakšne so tam razmere. Ne dajejo pa je niti pritožbene navedbe o povprečni površini bivalnega prostora na zapornika v tej državi ter pavšalna navedba, da je CPT v zvezi s poljskimi zapori izpostavil tudi druge pomanjkljivosti režima prestajanja pripora in zapora, saj ne predstavljajo podatkov, ki bi kazali na to, da bo zahtevana oseba v primeru predaje Republiki Poljski v tej državi podvržena dejanski nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

  • 17.
    VSMB Sklep I Kp 60348/2024
    2.10.2026
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSMB00097388
    ZSKZDČEU-1 člen 23, 36, 36/1. URS člen 22.
    predaja zahtevane osebe - kršitev pravice do izjave - vpliv na zakonitost - razveljavitev sklepa

    Pravica do izjave iz 22. člena Ustave zagotavlja posamezniku možnost, da se izjavi o procesnem gradivu, ki lahko vpliva na odločitev o njegovih pravicah in pravnih interesih. Zato mora biti zahtevani osebi tudi v postopku odločanja o predaji omogočeno, da se pred odločitvijo seznani z obrazloženim predlogom preiskovalnega sodnika in se o njem izjavi. Na drugačno presojo ne vpliva, da 23. člen ZSKZDČEU-1 predhodne vročitve obrazloženega predloga preiskovalnega sodnika zahtevani osebi in njenemu zagovorniku izrecno ne določa. Takšno stališče je zavzelo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up-500/15 z dne 20. 7. 2015.

    Prav možnost izjave o vseh pridobljenih podatkih oziroma procesnem gradivu, na katerem temelji predlog preiskovalnega sodnika, je ustavno sodišče v navedeni odločbi izrecno zahtevalo tudi za ponovljeni postopek.

    V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje zahtevani osebi in njenemu zagovorniku vročiti obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ter vse naknadno pridobljene podatke in odgovore nemških in hrvaških organov ter jima dati primeren rok za izjavo.

  • 18.
    VSMB Sklep I Cp 765/2026
    29.9.2026
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSMB00097860
    ZIZ člen 275, 275/1
    pogoji za izdajo začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - obremenitev nepremičnine - predlog za položitev varščine - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve

    Prvi odstavek 275. člena ZIZ jasno določa, da izda sodišče na upnikov predlog začasno odredbo tudi, kadar upnik ni izkazal verjetnega obstoja terjatve in nevarnosti, če upnik založi v danem roku znesek, ki ga sodišče določi kot varščino za škodo, ki bi jo dolžnik utegnil utrpeti zaradi izdaje in izvršitve začasne odredbe. Razlaga navedene določbe v smeri, da mora upnik izkazati tudi v primeru predlagane varščine verjeten obstoj terjatve in nevarnosti je napačna in je v nasprotju z citiranim zakonskim besedilom.

  • 19.
    VSMB Sodba VII Kp 68251/2025
    29.9.2026
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
    VSMB00097908
    KZ-1 člen 160, 160/1.
    kaznivo dejanje žaljive obdolžitve - dokazna ocena - ponovljen postopek

    Različna dokazna ocena v prvi, obsodilni sodbi in izpodbijani, oprostilni sodbi sama po sebi ne utemeljuje očitka o neprepričljivosti slednje. Prva sodba je bila namreč razveljavljena zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kot izhaja iz sklepa Višjega sodišča v Mariboru VII Kp 68251/2025 z dne 25. 3. 2026. Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku dopolnilo dokazni postopek in na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo drugačno dokazno oceno, kar samo po sebi ne vzbuja dvoma o njeni pravilnosti.

  • 20.
    VSMB Sklep III Cp 829/2026
    29.9.2026
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSMB00097876
    ZDZdr člen 39, 39/1, 44. URS člen 19, 19/1, 35.
    pravica do osebne svobode - pravica do varstva duševne integritete - posebni nadzor - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - začasno zadržanje - sodni izvedenec

    Sodišče prve stopnje je v točki 15. obrazložitve pojasnilo, da je smiselno enaka diagnoza bila postavljena že v letu 2018 in je ugotovljena tudi predlogu predlagatelja priloženem izvedenskem mnenju z dne 29. 12. 2025 in njegovi dopolnitvi z dne 2. 4. 2026 (dokaza A1 in A2), zaradi česar sodišče utemeljeno ni imelo razloga, da take diagnoze ne bi sprejelo in upoštevalo mnenja sodnega izvedenca psihiatrične stroke, ki ima prav tako medicinsko znanje.

    Sodni izvedenec, pritegnjen v tem sodnem postopku, A. A. je pri nasprotni udeleženki ugotovil duševno (blodnjavo) motnjo, kot sta jo ugotovili tudi sodni izvedenki v izvedenskem mnenju z dne 29. 12. 2025, pridobljenem v nepravdnem postopku N 45/2024, ki je bilo priloženo predlogu predlagatelja (priloge A1 in A2), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno sprejelo svojo odločitev na podlagi mnenja v tem postopku pritegnjenega sodnega izvedenca A. A.

    Pritožba PB P. pa izpodbija odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je le-to slednjo določilo za obvezno zdravljenje nasprotne udeleženke.

    V zvezi s pomislekom iz predloga predlagatelja, da do osebja tamkajšnje bolnišnice nasprotna udeleženka nastopa izrazito paranoidno in bi bilo smiselno pomoč poiskati drugje, pa je sodni izvedenec pojasnil, da bi zaradi narave svoje bolezni v vseh okoljih reagirala enako in to ne bi smelo predstavljati ovire za nadaljnjo obravnavo.

  • 1
  • od 50
  • >
  • >>