Uredba Sveta (EU) 2019/1111 z dne 25. junija 2019 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemu otrok (prenovitev) (2019) člen 7, 7/1. ZPP člen 18, 18/3.
starševska odgovornost - (ne)pristojnost slovenskih sodišč - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - otrokovo običajno prebivališče
Pritožbene navedbe pa niso utemeljene, ker je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je kraj običajnega prebivališča otrok v Republiki Avstriji, zaradi česar sodišče v Republiki Sloveniji ni pristojno za odločanje v obravnavani zadevi starševske odgovornosti (prvi odstavek 7. člena Uredbe Sveta (EU) 2029/1111 o pristojnosti, priznavanju in izvrševanju odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o mednarodnem protipravnem odvzemom otrok - prenovitev).
nedopustnost izvršbe - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na premičnino
Običajno je pravda zaradi nedopustnosti izvršbe, lastninska pravda tretjega, ki v izvršilnem postopku zatrjuje, da je lastnik stvari, na katerih je dovoljena izvršba (tretji odstavek 65. člena v zvezi z 59. členom, 60. členom in petim odstavkom 65. člena ZIZ). Ob smiselni uporabi drugega odstavka 92. člena SPZ in v skladu s 60. členom SPZ, ki ureja pridobitev lastninske pravice na premičnih stvareh s pravnim poslom, je torej materialno in procesno dokazno breme za ugotovitev lastništva premičnin in posledično, da je izvršba na te stvari nedopustna, na tistem, ki v postopku zatrjuje, da je stvar njegova.
Skupna lastnina nastane v primerih, predvidenih v zakonu, in eden od zakonov, ki predvideva nastanek skupne lastnine, je tudi Družinski zakonik (v nadaljevanju DZ). V obravnavani zadevi, kot je bilo ugotovljeno, so izpolnjene okoliščine za nastanek skupne lastnine in v takem primeru se vknjižba opravi na podlagi izdane pravnomočne ugotovitvene sodne odločbe (3. točka prvega odstavka 40. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1).
URS člen 22, 23. OZ člen 507, 508, 508/2, 508/3. ZPP člen 70, 70/2, 70/2-6, 73, 73/1, 73/5, 115, 116, 116/1, 226, 226/2, 236a, 236a/2, 339, 339/2, 339/2-2, 339/2-8, 339/2-10, 339/2-14, 339/2-15, 363, 363/3.
obstoj predkupne pravice - predlog za prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zloraba procesnih pravic - zdravniško opravičilo - preložitev naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti - načelo neposrednosti - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznega predloga - informativni dokaz - neizvedba dokaza z zaslišanjem priče - zahteva za izločitev sodnika
Ob dejstvu, da je bil pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo prvič razpisan 28. 9. 2023 (torej skoraj devet mesecev pred spornim pripravljalnim narokom in prvim narokom za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024), bi morala tožnica glede na predhodna opravičila, ob ustrezni skrbnosti poskrbeti, da bi bile njene pravice na naroku zastopane po drugem kvalificiranem pooblaščencu. Ne glede na zatrjevanja tožnice, da ni pristala na zastopanje po drugem pooblaščencu, je treba poudariti, da so pričakovanja glede skrbnega ravnanja, da se zagotovi ustrezna substitucija, v primeru bolezni odvetnika strožja. Ob dejstvu, da je pooblaščenka tožnice pred tem sodišče štirikrat zaprosila za preložitev prvega naroka za glavno obravnavo, je treba ob tehtanju pravic pravdnih strank ugotoviti, da bi ponovna preložitev pripravljalnega naroka in prvega naroka za glavno obravnavo z dne 27. 6. 2024, pri čemer pooblaščenka tožnice ni niti zatrjevala nenadnosti in nepredvidljivosti bolezenskega stanja, pomenila resen zastoj v postopku, zaradi katerega bi bila kršena pravica toženke do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja.
ZDZdr člen 30, 51, 80, 80/2, 83, 83/1. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 350, 366.
zdravljenje v nadzorovani obravnavi - krizna psihična motnja - paranoidna shizofrenija - ogrožanje sebe in drugih - prepričljiva dokazna ocena
V prvem odstavku 83.člena ZDZdr je določeno, da lahko sodišče na predlog psihiatrične bolnišnice s sklepom odloči, da se zdravljenje osebe nadaljuje v nadzorovani obravnavi, in da se čas zdravljenja v nadzorovani obravnavi podaljša vsakič za največ šest mesecev.
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/2, 5, 8. ZVPot člen 23, 23/3, 23/4, 24, 24/1, 24/1-1 ,24/1-2, 24/1-3. ZIZ člen 272, 272/1. ZVPot-1 člen 21, 21/3, 22.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - potrošniški kredit - švicarski franki (CHF) - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valutno tveganje - nepošten pogodbeni pogoj - pojasnilna dolžnost banke - dobra vera - načelo vestnosti in poštenja
V slovenskem pravu preglednost ni predpostavka presoje nepoštenosti pogodbenega pogoja. Tudi če je v celoti izpolnjena, se lahko presoja nepoštenost kateregakoli pogodbenega pogoja. Pravna posledica kršitve te predpostavke je razlaga v korist potrošnika, ne pa ničnost pogodbenega pogoja. Tudi v primerih, ko je bila torej pojasnilna dolžnost v celoti opravljena in celo izpolnjena predpostavka dobre vere, se lahko zaradi okoliščin, ki nastanejo v fazi izpolnjevanja, ugotavlja nepoštenost pogodbenega pogoja. Vrednotno izhodišče presoje, vsebinsko napolnjevanje predpostavke "vestnosti in poštenja" ne more za nepoštenega razglasiti pogodbeni pogoj, ki bi bil zgolj nedobroveren, če ob tem potrošnik ni utrpel takšnih ekonomskih, finančnih (tudi socialnih) prikrajšanj, ki se lahko podrejajo katerikoli izmed predpostavk iz prvih treh alinej. V skladu z razlago Sodišča se poudarja, da za izdajo začasne odredbe zadostuje, da:"...mora nacionalno sodišče razpolagati z zadostnimi indici o nepoštenosti enega ali več pogodbenih pogojev, tako da je verjetno, da je zadevna kreditna pogodba nična ali da je treba zadevnemu potrošniku vsaj ugoditi vračilo mesečnih obrokov, zapadlih na podlagi te pogodbe.". Ta razlaga je v skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ, ki za obstoj terjatve dopušča izkaz "verjetnosti", torej milejši dokazni standard. Presoja, ali je v konkretnem primeru ta dokazni standard dosežen, je pridržana izključno nacionalnemu sodišču. Sodišče druge stopnje je presodilo, da v okoliščinah konkretnega primera povečan obseg odplačila obveznosti iz kreditne pogodbe še ni takšen, da bi ustrezal citiranim materialnopravnim predpostavkam"znatno neravnotežje" ali :"da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval.".
OZ člen 6, 6/2, 62, 62/3, 131, 153, 153/1, 186, 188, 352, 352/1, 352/2, 395, 395/1. ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-6. ZVO-2 člen 233, 233/1, 233/1-6. ZPP člen 154, 154/1, 155, 165, 165/1, 254, 254/3, 353.
vmesna sodba - škodni dogodek - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžne skrbnosti - ugovor zastaranja - zaključek zdravljenja - pravica do učinkovitega sodnega varstva - pasivna legitimacija - višja sila - vzdrževanje javne površine - izvedensko mnenje - dokazna ocena - izreden vremenski pojav - soprispevek
V takih zahtevnih primerih je pravilno zaključek zdravljenja opredeliti s trenutkom, ko ni več nobene strokovno utemeljene možnosti izboljšanja in je s tem tožnik tudi seznanjen.
Triletni subjektivni zastaralni rok potemtakem do vložitve tožbe, še ni potekel.
Postavljeni izvedenec je tudi v dopolnilnem mnenju ustrezno odgovoril na vse podane pripombe. S tem je bilo toženki v zadostni meri omogočeno učinkovito sodelovanje v postopku, njeni procesni očitki pa so pravzaprav le vsebinsko nestrinjanje z izvedenskim mnenjem.
Sodišče prve stopnje se je glede očitka opustitve ustreznega vzdrževanja dreves pravilno oprlo na izvedenca gozdarske stroke, ki je med vzroki za nastanek škode pri tožniku kot najbolj verjetnega opredelil prav neustrezno vzdrževanje predmetnih dreves.
Toženka (občina) je za predmetni drevesi ob poti na javni površini bila dolžna zagotoviti njihovo vzdrževanje. Protipravno ravnanje kot opustitev dolžne profesionalne skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ) obsega ukrepe vzdrževanja dreves, kot so redno pregledovanje, čiščenje, redčenje, zmanjševanje krošnje z namenom odprave nevarnosti loma vej, ki je pri črnem topolu kot, za lom občutljivi vrsti dreves, posebej poudarjen. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je toženkina odškodninska odgovornost podana, ker ni preprečila z navedenimi ukrepi, da bi drevesi ne ogrožali okolice na javni površini.
Toženka se ne more sklicevati na višjo silo (zunanji dogodek, ki ga ni bilo mogoče pričakovati, se mu izogniti ali ga odvrniti), ker bi s svojim ravnanjem lahko preprečila nastanek škode tudi v vremenskih pogojih, kot so bili podani v času škodnega dogodka. Viharni veter, na kar se edino sklicuje toženka glede višje sile, ni sam zase avtomatično že razlog za oprostitev odgovornosti toženke. Če gre za vremenski dogodek, posledice katerega so z ustreznim človekovim ukrepanjem obvladljive, ne gre za višjo silo.
ZKP člen 149, 166, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2.
razveljavitev sodbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - načelo neposrednosti izvajanja dokazov - pravica do zaslišanja obremenilne priče - nujna preiskovalna dejanja
Ne samo, da obdolženi pred zaslišanjem zanj obremenilnih prič B. B. in C. C. ni bil seznanjen kateri priči bo preiskovalni sodnik zasliševal tekom nujnih preiskovalnih dejanj in tudi ne, da gre za obremenilni priči, ni bil seznanjen, da obstaja možnost, da prič kasneje, na glavni obravnavi ne bo mogoče več zaslišati, niti ni bil pred njunim zaslišanjem seznanjen, da ima pravico do zagovornika, ki je lahko navzoč na zaslišanjih prič, ob tem pa je ostalo nejasno kdaj oziroma ali pravočasno je sploh bil seznanjen z zaslišanjem teh njemu tedaj neznanih prič, tudi na glavni obravnavi sodišče ni spoštovalo njegove pravice do obrambe. Kot izhaja iz odgovora GPU z dne 18. 2. 2025 je namreč sodišče razpolagalo s podatkom o bivališču vsaj ene od omenjenih prič (glede druge pa bi morebiti lahko pridobilo podatke od INTERPOLA Budimpešte), pa kljub vztrajni zahtevi obrambe, niti te ni zaslišalo. V takih okoliščinah ni mogoče zaključiti, da se je obdolženi zavestno odrekel navzočnosti na zaslišanju obremenilnih prič in možnosti njunega zaslišanja niti da obstajajo objektivne ovire za neposredno zaslišanje prič ter je mogoče prebrati njihove predhodno dane izpovedbe na podlagi 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP.
V posledici ugotovljenega se tako porajajo utemeljeni pomisleki, ali je bila odreditev vročanja sodnega pisanja po detektivu dne 15. 2. 2025 na naslov ..., sploh utemeljena in tudi dejansko uspešna, račun zanjo v višini 65,01 EUR pa upravičeno izstavljen, zato se zaključek sodišča prve stopnje, da je oškodovanec te stroške povzročil po svoji krivdi, izkaže za vprašljivega.
Sodišče prve stopnje je v skladu z ustaljeno sodno prakso (prim. sodba VSRS I Ips 30/2012 z dne 29. 8. 2013, sklep VSL V Kp 50250/2018 z dne 19. 9. 2022, sklep VSM V Kp 28989/2022 z dne 1. 12. 2022) pravilno pojasnilo, da samoiniciativno podane ovadbe ni mogoče šteti za obvestilo, ki ga policija pridobi od privilegirane priče in se zato iz spisa ne izloča. Prav tako ne drži, da bi morala oškodovanka ob podaji ustne ovadbe prejeti pravni pouk, saj policija oseb, ki imajo v morebitnem sodnem postopku status privilegirane priče, ni dolžna poučevati o privilegiju odpovedi pričevanju.
stanovanjsko varstvo - razveza zakonske zveze - predlog za izdajo začasne odredbe - koristi otroka kot pravni standard - ogroženost otroka
Potrebno je namreč pritrditi pritožbi, da se v obravnavani zadevi na podlagi njenega predloga odloča tudi o stanovanjskem varstvu. Ta predlog je podala skupaj s predlogom za razvezo zakonske zveze. Zakonsko zvezo je sodišče razvezalo, o predlogu za stanovanjsko varstvo pa še ni odločilo, zato je predlagateljica znotraj rednega postopka vložila predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se to stanovanjsko razmerje začasno uredilo. Med razlogi za ugoditev njenemu predlogi navaja, da so koristi otrok ogrožene.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 37/1, 37/1-3, 40.
nagrada sodnega izvedenca - sodni tolmač - prevajanje
Že iz samega predloga za pritegnitev strokovnjaka z znanjem nemškega jezika, ki ga je podala izvedenka A. A., izhaja, da dela, ki ga je opravila B. B., ni mogoče skrčiti zgolj na prevajanje.
Z nadaljnjo navedbo, da transformacija enega kaznivega dejanja v dve kaznivi dejanji ni dopustna, pa smiselno zatrjuje kršitev kazenskega zakona in izraža nestrinjanje s presojo sodišča, da je obdolženec s svojim ravnanjem izvršil dve kaznivi dejanji. V tem pa je pritožba utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi obrazložilo, da je na mestu očitek obtožbe, da je obdolženec storil dve kaznivi dejanji, ker je uporabil dve na motorno vozilo pritrjeni ponarejeni registrski tablici in s tem uporabil dve ponarejeni javni listini, a takšno stališče ni pravilno. Ponarejena je bila registrska tablica z oznako E-..., torej ena javna listina, njena ponaredka pa sta bila z namenom, da prikažeta registracijo avtomobila in tako omogočita njegovo udeležbo v prometu, nanj pritrjena. Z uporabo teh ponaredkov je obdolženec zasledoval isti cilj, da v prometu uporablja avtomobil, ki ni registriran, je pa opremljen z registrskima tablicama, ki prikazujeta, da je registriran v skladu s predpisi, kar je pogoj za udeležbo v cestnem prometu. S svojim ravnanjem ni izpolnil zakonskih znakov dveh, temveč enega kaznivega dejanja ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, zato je pritožbeno sodišče pritožbi v tem delu pritrdilo in izpodbijano sodbo v izreku o krivdi spremenilo tako, da je ravnanje obdolženca pravno opredelilo kot eno kaznivo dejanje ponarejanja listin iz tretjega odstavka 251. člena KZ-1, v izreku o kazenski sankciji pa je v okviru izrečene pogojne obsodbe zanj določilo eno kazen.
Upoštevajoč, da popravni sklep ni namenjen vsebinskim popravkom sodne odločbe, pač pa odpravi napak pri njeni pisni izdelavi oziroma sestavljanju prepisa odločbe (prvi odstavek 328. člena ZPP), toženka tudi ne more biti uspešna pri graji sporne vrednosti, ki jo je sodišče upoštevalo, pri priznanju stroškov tožnikov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZKP člen 39, 39/1, 39/1-6.
izločitev sodnika - pristranskost sodnika - kršitev pravice do obrambe - pravna stališča sodnika
Procesno postopanje sodnika in vrsta odločitve, ki jih posamezni sodnik bodisi sam oziroma v senatu sprejme v okviru svojih pristojnosti, ne glede na to, ali so pravilne ali ne, same po sebi brez navedbe dodatnih okoliščin, ki bi kazale na pristranskost posameznega sodnika, tako ne morejo biti podlaga za njegovo izločitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSM00087558
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2, 6, 6/1, 7, 7/1. OZ člen 87, 87/2, 326. ZIZ člen 15, 239, 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. ZVPot člen 23.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska začasna odredba - zavrnitev ugovora - predpostavke za izdajo začasne odredbe - dokazni standard verjetnosti - ocena listinskih dokazov - uporaba direktive - načelo lojalne razlage nacionalnega prava s pravom EU - nepošten pogodbeni pogoj - konverzija - novacija nične pogodbe - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - valorizacija - reverzibilnost začasne odredbe - finančni položaj - zavarovanje terjatve s hipoteko - potrošniška kreditna pogodba
Pa tudi, če bi tožnika zahtevala konverzijo kredita v EUR kredita, bi v tem primeru sicer prišlo do novacije kreditne pogodbe, pri čemer pa ta možnost potrošniku ne bi dala varstva pred nepoštenimi pogoji, razen če bi tožnik izrecno izrazil voljo, da svojih pravic ne uveljavlja potem, ko je bil o njihovi nepoštenosti predhodno seznanjen, česar pa v obravnavanem primeru ni bilo zatrjevano.
Bistveno je bilo, da je bila valutna klavzula bistvena glavna sestavina pogodbe in je bila kot taka že ob sklenitvi pogodbe vključena vanjo, toženka pa ni izpolnila svoje pojasnilne dolžnosti ter je tako že ob sami sklenitvi pogodbe obstajalo znatno neravnotežje med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank. Prevzetega valutnega tveganja ob sami sklenitvi pogodbe pa ne morejo ublažiti pozitivni učinki nižje obrestne mere, ki se je morebiti pojavila med obdobjem odplačevanja kredita.
Pri tem so neutemeljena pritožbena zatrjevanja, da tožnika še nista preplačala glavnice, ker je treba upoštevati 87. člen OZ.
V obravnavani zadevi, ko gre za vrnitev denarnega zneska, ni mogoče uporabiti drugega dela navedene določbe, ki se nanaša na plačilo ustreznega denarnega nadomestila.
Pritožbena zatrjevanja, da zavarovanja izgubljajo na vrednosti, kar naj bi vplivalo na tehtanje neugodnih posledic, pa so pravno nerelevantna, saj je tak rizik morala toženka kot banka upoštevati že ob sklepanju sleherne pogodbe s slehernim kreditojemalcem.
EZ-1 člen 78, 82, 413. EZ-2 člen 63. ZPP člen 1, 18, 18/2, 351, 351/1, 154, 154/1, 339, 339/2, 339/2-3. Sistemska obratovalna navodila za distribucijski sistem električne energije (2021) člen 1, 1-6, 1-7, 1-8, 245, 245/2.
sodna ali upravna pristojnost za rešitev tega spora - neupravičen odjem električne energije - distribucijsko omrežje električne energije - distributer - javnopravno razmerje - Agencija za energijo - spor med uporabniki omrežja oziroma zainteresiranimi osebami ter sistemskimi operaterji oziroma organizatorjem trga - upravna zadeva
Navedena sistemska navodila kot podzakonski akt, ki so veljala v času neupravičenega odjema, je na podlagi Energetskega zakona (EZ-1) sprejel (torej na podlagi javnih pooblastil) tedaj še C. d.o.o.
URS člen 19, 35. ZDZdr člen 30, 71, 74, 74/1, 75, 75/1, 77, 77/2, 78, 78/1.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda - ogrožanje lastnega zdravja - opustitev psihiatričnega zdravljenja - pasivno ravnanje
Za izrek ukrepa namestitve v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve ni potrebno aktivno ravnanje osebe, pač pa je v primeru poslabšanja njenega psihičnega zdravstvenega stanja zaradi lastne opustitve predpisane terapije dovolj, da bi z opustitvijo pridržanja bilo ogroženo njeno zdravstveno stanje in s tem povzročena huda škoda njej sami. Zato sodna praksa opustitev predpisane terapije v primeru diagnosticiranih psihičnih motenj in bolezni šteje za ogrožanje lastnega zdravja.
(ne)izvedba predlaganih dokazov - oddelek pod posebnim nadzorom - zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom - odpust - ugoditev pritožbi
Glede na vse te okoliščine ter ob poudarjenem procesnem vodstvu, ki ga sodišču nalaga 6. in 7. člen ZNP-1, sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki bi omogočali prepričljivo odločitev o odpustu oziroma o zadržanju na oddelku pod posebnim nadzorom.
odvzem otroka staršem - namestitev otroka v rejniško družino - podaljšanje ukrepa - zanemarjanje mladoletne osebe - kaznivo dejanje zanemarjanja otrok - pravnomočna obsodba - mnenje otroka - neformalni razgovor otroka s sodnikom
Pri materi bi tako otrok, ki sicer sploh ne želi živeti pri materi, bil ogrožen in zato je prvostopno sodišče povsem pravilno v obravnavanem primeru podaljšalo že izrečen ukrep odvzema otroka staršem z namestitvijo v rejništvo, kar je v korist otroka.