ZPP člen 188, 188/4. ZFPPIPP člen 240, 240/1. ZGD-1 člen 592, 592/1.
začasna odredba – ne bis in idem – umik predloga – statusno preoblikovanje družb kot nevarnost za uveljavitev terjatev
Prevzemna družba za obveznosti prevzete družbe sicer res odgovarja. Vendar pa pogosta statusna preoblikovanja družb nedvomno otežujejo uveljavitev terjatev upnikov do dolžnika, saj povzročajo zastoje v postopkih uveljavljanja terjatev.
Kljub temu, da ZNPosr predvideva sklenitev pisne pogodbe o posredovanju v prometu z nepremičninami, velja tudi ustna pogodba, saj zakon pomanjkanje pisnosti ne sankcionira. Pisna oblika pogodbe kot tudi v njej določene ostale obvezne sestavine so predpisane le v interesu pogodbenih strank.
Prva tožena stranka je pogodbo o posredovanju sklenila z vednostjo in odobritvijo zakonca. Zato za obveznost plačila provizije po pogodbi o posredovanju kot obveznost, nastalo s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno oba zakonca tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem.
Sodišče mora najprej prisoditi odškodnino za vsako obliko pravno priznane nepremoženjske škode, ko pa ocenjuje, ali je dosojeni znesek odškodnine za nepremoženjsko škodo v okviru odškodnin, ki jih za primerljivo škodo dosojajo sodišča (načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine), je relevanten le skupno dosojen znesek odškodnine.
Renta se dosoja glede na podatke, ki so znani v času odločanja o njej. Če se bodo okoliščine ob tožnikovi upokojitvi pomembneje spremenile, bo tožena stranka lahko uveljavljala zmanjšanje ali ukinitev rente.
Tožnik je aktivno legitimiran za del bruto zneska rente, ki se odtegne in plača v obliki davka, saj se plače izračunavajo v bruto zneskih, delodajalec pa mora odvesti zakonsko določene prispevke in davke, ter nato delojemalcu izplačati neto znesek. Ker predstavlja dosojena renta razliko v plači, pa bo morala tožena stranka odvesti prispevke in davke za tožnikov račun, gre za del njegove plače, nakazala pa mu bo nato neto znesek.
ugovor zoper sklep o izvršbi – ničnost pogodbe o prenosu poslovnega deleža – izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - namen actio Pauliana – predhodno vprašanje - subjektivne meje pravnomočnosti
Namen in pomen izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je v tem, da se upnik poplača iz premoženja, ki ga je dolžnik prenesel na tretjo osebo, zaradi česar se izpodbojna tožba vloži zoper tretjega, s katerim je bilo ali v čigar korist je bilo storjeno izpodbijano pravno dejanje, in ne zoper dolžnika. Sodba, s katero je ugodeno takšnemu tožbenemu zahtevku, učinkuje le med strankama tega pravdnega postopka, razširitev učinka tudi na dolžnika v primeru, ko v pravdnem postopku ni mogel sodelovati, pa pomeni kršitev načela kontradiktornosti postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - preverjanje možnosti zaposlitve – delodajalec – ukinitev delovnega mesta
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici, ni nezakonita zato, ker jo je podpisal le eden od dveh direktorjev tožene stranke. 6. člen Akta o ustanovitvi tožene stranke res določa, da lahko toženo stranko skupno zastopata po dva direktorja, pri čemer lahko vsak od direktorjev prenese del svojih pooblastil na tretje osebe, ki jih določa uprava. Glede na to, da je eden od direktorjev z generalnim pooblastilom prenesel na drugega direktorja pooblastilo za samostojno podpisovanje vse dokumentacije, vezane na kadrovsko področje (vključno z odpovedmi pogodb o zaposlitvi), je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podal tožnici drug direktor, podana po osebi, ki izpolnjuje pogoje za nastopanje v imenu delodajalca, kot jo opredeljuje člen 18/1 ZDR.
Ker toženec na tožbo nesporno ni odgovoril, nesporno pa je tožbo s pozivom za odgovor (v roku osem dni) prejel, je neutemeljena pritožbena graja pravilnosti vročitve toženca, ki v pritožbi ne pove, kdaj je tožbo (s pozivom za odgovor in začasno odredbo) našel v svojem nabiralniku.
zavrženje pritožbe – pravni interes – popis in ocenitev zapuščine
Pravni interes za odločitev o pritožbi potem, ko je bil ukrep popisa in cenitve zapuščine že izveden, ni sam po sebi razviden. Pritožnika, ki sta pritožbo vložila po izvedbi popisa in cenitve, bi zato morala zatrjevati, kako bi se njun pravni položaj z ugoditvijo pritožbi in predlagano razveljavitvijo izpodbijanega sklepa spremenil.
ZASP člen 82, 153, 156, 159, 159/1, 168. ZASP-B člen 26, 26/4.
javna priobčitev glasbenih del - plačilo avtorskega honorarja – višina nadomestila – uporaba in veljavnost pravilnika – tarifa – civilna kazen - neizpolnitev sodelovalne dolžnosti
Ker tarifa iz Pravilnika-2006 ni bila sprejeta po postopku, ki ga je zakon predvidel za sprejem sporazuma, ne more imeti pravne veljave.
Ker je toženec ponudil razumne razloge za odklonitev posredovanja podatkov o bruto honorarjih izvajalcev, za sodno presojo o pravilnosti svojega stališča v sporu s tožnikom pa je imel na razpolago le možnost, da se spusti v obravnavano pravdo, ni mogoče reči, da je avtorske pravice kršil namerno ali iz hude malomarnosti.
negatorna tožba – vznemirjanje lastninske pravice – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – zasutje dovozne poti – nova pot – nanos peska
Nanos manjše količine zemlje oziroma peska na nepremičnino, brez kakršnegakoli dodatnega pojasnila, v čem ta pesek lastnika nepremičnine moti, samo po sebi ne pomeni vznemirjanja lastninske pravice.
Dejstvo, da tožnik ne more dostopati do svoje nepremičnine po isti poti, kot prej, pač pa do nje dostopa po drugi poti, ne pomeni vznemirjanja njegove lastninske pravice.
osebno vročanje – fikcija vročitve – začetek teka roka za pritožbo
Rok za vložitev pritožbe prične teči šestnajsti dan od dne, ko je bilo puščeno obvestilo. Na nastop fikcije vročitve ne vpliva dejstvo, da je bil ta dan nedelja.
nepremoženjska škoda – pravična denarna odškodnina – obseg nepremoženjske škode – AO plus zavarovanje – deljena vzročnost - oškodovančevo osebno stanje
Pritožnik tudi v primeru, ko lahko povrnitev škode iz istega škodnega dogodka uveljavlja zoper več oseb, ne more dobiti višje odškodnine, kot mu gre za ugotovljeni obseg nepremoženjske škode.
Po utrjenem stališču sodne prakse oškodovančevo osebno stanje ni pravno relevanten vzrok, ki bi lahko vodil v deljeno vzročnost in da je pri ugotavljanju obsega škode treba izhajati iz konkretnega oškodovanca, takega, kakršen je, z vsemi posebnostmi, ne pa nekega povprečnega ali običajnega oškodovanca.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0068970
SPZ člen 99. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost – premoženjska škoda – oškodovanec – aktivna stvarna legitimacija – domnevni lastnik nepremičnine – lastninska pravica v pričakovanju – vzpostavitev stanja pred škodnim dogodkom
Oškodovanec je tisti, katerega premoženjska ali nepremoženjska pravica je bila s toženčevim ravnanjem prizadeta. Način odprave škode je v vzpostavitvi stanja, kakršno je bilo preden je škoda nastala. Gre za izravnavo položaja oškodovanca s tistim pred oškodovanjem. Če je tožnici pripadla v last (že) poškodovana nepremičnina, potrebe po izravnavi njenega položaja ni. V tem primeru škodni dogodek ni zmanjšal njenega premoženja, ampak ga je pridobila (na podlagi pravnega naslova) z zmanjšano vrednostjo.
pravdna sposobnost – poslovna sposobnost – skrbnik za poseben primer – CSD – izvedensko mnenje
Sklep, da oseba v določenem trenutku nima poslovne sposobnosti, je mogoč tudi, če ji poslovna sposobnost formalno ni bila omejena ali odvzeta.
Sposobnost tožnice izraziti svojo voljo v zvezi z bivanjem v domu starejših občanov ne pomeni, da je sposobna pravno veljavno izražati tudi svojo voljo s potekom postopka na sodišču.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074011
OZ člen 131, 154, 154/2, 172, 172/2, 179. ZPP člen 224.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – obojestranska krivda – denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – izgubljen zaslužek – javna listina –renta – zastaranje
Tožnik kot voznik motorja bi lahko preprečil prometno nesrečo, do katere je prišlo, ko je prehiteval vozečo kolono osebnih vozil, pri čemer je drugo tožena stranka zapeljala čez sredinsko črto, če bi vozil s predpisano hitrostjo 90 km/h namesto 120 km/h. Njegov prispevek k nastali nesreči je 30%.
Ker tožnik ni predložil ustreznih dokazil glede višine prejemkov pred invalidsko upokojitvijo, sodišče ni moglo primerjati dohodkov pred nesrečo in po upokojitvi, zato je zahtevek utemeljeno zavrnilo.
Skladno s Haaško konvencijo se za škode po prometnih nesrečah uporablja zakon države, v kateri se je nesreča pripetila.
Za sopotnika ni pomembno, ali je izključna odgovornost enega izmed voznikov. Pomembno je, da so sopotniki poškodovani v motornem vozilu, ki je nevarna stvar in da torej sami lahko odgovarjajo le krivdno. Sopotnikom ni kaj očitati, zato je pravilno, da toženi stranki odgovarjata sopotnikom solidarno.
originarna pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu – dobra vera – dogovori lastnika in graditelja
Institut gradnje na tujem svetu izključuje kakršnokoli pravno poslovno dogovarjanje lastnika zemljišča in graditelja, na katerega se sklicuje tožeča stranka, zato lastninske pravice na ta način ni mogla pridobiti.
pravna opredelitev – kazniva dejanja zoper čast in dobro ime – razžalitev – žaljiva obdolžitev – dokaz resničnosti – namen zaničevanja – pravica do svobode izražanja – varovanje časti in dobrega imena – test sorazmernosti
Za kaznivo dejanje razžalitve po 158. členu KZ-1 gre praviloma takrat, kadar kdo o drugemu izreče negativno vrednostno oceno v smislu podcenjevanja ali kakšne druge oblike negativne sodbe o njem, pri čemer je ta trditev tako splošnega značaja oziroma nekonkretizirana, da jo je zaradi te splošnosti nemogoče dokazovati. Če pa gre za očitek nekega dogodka ali določenega objektivnega ali subjektivnega stanja oziroma dejstva, katerega resničnost oziroma neresničnost se lahko dokazuje, pa gre za kaznivo dejanje žaljive obdolžitve po 160. členu KZ-1, v kolikor storilec ne dokaže resničnosti svojih trditev ali vsaj utemeljenega razloga verjeti v resničnost svojih trditev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je obdolženec inkriminirane besede o laganju in zapravljanju premoženja drugih izrekel županu na tiskovni konferenci brez kakršnegakoli konteksta vprašanj in odgovorov nanje, kot posplošeno trditev, kot objektivno podano razžalitev, zaradi katere se je župan tudi subjektivno počutil razžaljenega. Pri takšni posplošeni žaljivi vrednostni oceni, ki že sama po sebi pomeni napad na čast in dobro ime drugega, sploh ni mogoče dokazovati resničnosti trditev, saj ni šlo za izjavo, ki bi temeljila na preverljivih dejstvih. Zato je sodišču prve stopnje ravnanje obtoženca pravno pravilno opredelilo kot kaznivo dejanje razžalitve po drugem in prvem odstavku 158. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 168. člena istega zakona.