ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 154, 163, 163/4, 163/6.
izvršilni stroški – ugovor tretjega – odmera stroškov postopka - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe
O stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega in odgovorom upnika nanj je mogoče odločati šele po tem, ko je znan končni uspeh ugovora tretjega, torej ko se v pravdi odloči o zahtevku za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na določen predmet, oziroma če tretji pravdne ne začne, ko izteče zakonski rok 30 dni od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora. Pri tem je odločilna le ugotovitev, ali je tretji sprožil pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe ali ne, ne more pa sodišče prve stopnje pri tem vnaprej predvidevati, kakšen bo izid tako začetega pravdnega postopka. Zato je kljub temu, da naj bi na prvi pogled tožba, ki sta jo vložila tretja, bila prepozno vložena, treba odločitev o pravočasnosti tožbe prepustiti pravdnemu sodišču.
Metodološki pristop, ki ga je uporabilo prvostopenjsko sodišče, ko je ugotavljalo tudi t.i. kolektivne stroške, ki odpadejo na posamezno hčerko, je povsem pravilen. Upoštevaje dejstvo, da sta hčerki zaupani v vzgojo, varstvo in oskrbo tožnici, ni nobenega razloga, da se tovrstni stroški ne bi ugotavljali.
Otroški dodatek ne nadomešča primarne zakonske dolžnosti preživljanja s strani staršev. Upoštevati ga je mogoče le v izjemnih primerih, ko je premoženjsko stanje preživninskih zavezancev zelo slabo (nezaposlenost). Le v takih primerih lahko otroški dodatek predstavlja korektiv slabšega premoženjskega stanja in ga je zato dopustno upoštevati pri odmeri preživnine.
ZZZDR člen 12, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 7, 70, 70-6, 72, 212, 215, 285, 286, 286/4.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju – dohodek – podatki o višini zaslužka – prispevek staršev – skrb za dom in družino
Ob odsotnosti trditev o višini zaslužka (tožnica jih je namerno prikrila „ker je šlo deloma za zaslužke brez davkov in ker bi lahko prišlo do kazenskega pregona“), sodišče ni moglo presojati, kako to vpliva na njen delež na skupnem premoženju in je pravilno zaključilo, da ni dokazala večjega deleža na skupnem premoženju.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - dokaz vedeti ali morala vedeti, da stranka v času izvršitve izpodbijanih dejanj insolventna - pravni standard skrbnosti
Pritožbeno sodišče sprejema zaključke sodišča prve stopnje, da javno objavljeni podatki, pri čemer gre za vse vrste objav, od medijev do bonitetnih ocen, še ne morejo šteti kot podatki, s katerimi bi morala tožena stranka biti seznanjena in jih šteti kot verodostojne, ter še več, da bi zaradi teh objav morala prenehati poslovati s tožečo stranko in ne sprejemati plačil na način, ki je bil med strankama običajen ves čas poslovanja in ki ga je ves čas spremljalo plačevanje z zamudo ter da ji ni mogoče očitati opustitve najetja strokovne pomoči pri ocenjevanju poslovnih rezultatov tožeče stranke, če se v poslovnem razmerju sicer ni nič spremenilo.
Pravilna je presoja, da je tožena stranka ravnala s skrbnostjo, ki se pričakuje od samostojnega podjetnika, ki posluje brez zaposlenih, saj je to skrbnost potrebno presojati ožje in pri tem izhajati iz običajnega načina poslovanja med strankama in če je to vseskozi temeljilo na zamujanju pri plačilih in na poravnavanju obveznosti tudi z asignacijami ter cesijami ter ob vedenju, da poslovni rezultati poslovnega partnerja vseskozi oscilirajo, potem res ni mogoče od samostojnega podjetnika, kot je bila tožena stranka, terjati, da bi natančno bral in analiziral bilance tožeče stranke, preverjal njene bonitete in se plačilom odpovedal zaradi člankov, objavljenih v različnih medijih in v primeru takšne opustitve šteti, da je vedel ali bi moral vedeti za insolventnost tožeče stranke.
bistvena kršitev določb postopka – res iudicata – razveljavitev sodbe – zavrženje tožbe – pravnomočen sklep o izvršbi
Ker sta prvi in drugi dolžnik ista oseba in ker tožnica zoper oba dolžnika (čeprav gre za isto osebo) uveljavlja plačilo iste terjatve iz pogodbe o operativnem leasingu, zahteva s tožbo v tem gospodarskem sporu plačilo terjatve, glede katere že obstoji pravnomočen sklep o izvršbi zoper toženca.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059969
ZPP člen 214, 214/1, 212. ZASP člen 9, 15, 21, 59, 159.
dokazno breme – materialna avtorska pravica – odsotnost materialne avtorske pravice na uporabljenih glasbenih delih – kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic – premoženjske pravice avtorja – tarifa
Tarifa iz Pravilnika 98 je ustrezna podlaga tudi za uveljavljanje materialnih avtorskih pravic v primeru, ko pogodbene podlage za uporabo avtorskih del ni.
Izjemo od pravila, da avtorska pravica vključuje premoženjske pravice avtorja, zatrjuje tožena stranka, zato je na njej breme dokazovanja, da za uporabljena avtorska dela materialna avtorska pravica ne obstaja.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovana pravica – zastavna pravica – zaznamek zastavne pravice na pogodbi - zapisnik o rubežu – objava zapisnika o rubežu – publicitetni učinek – dobrovernost – skupno premoženje
Za nastanek zastavne pravice kot stvarne pravice, ki učinkuje zoper vsakogar, je bistven publicitetni učinek. Zaznamek o zastavni pravici na originalu kupoprodajne pogodbe pa takšnega učinka nima.
Ker zapisnik o rubežu ni bil objavljen tudi v Uradnem listu RS, ni pogojev, da bi zapisnik o rubežu imel učinek zastavne pravice.
Ker sta tožnica in stranski intervenient pridobila na stanovanju lastninsko pravico (v pričakovanju), ki izvršbo preprečuje, tožena stranka pa na stanovanju ni pridobila zastavne pravice, je zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.
ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074632
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 15, 619.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - soglasje volj za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah. Med pravdnima strankama torej ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov.
Ugotovitev, da je odvetnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili, naj vse zneske sprejme zgolj kot akontacijo odškodnine, s čimer mu je stranka omejila pooblastilo za sklepanje poravnave, zadošča za sklep, da je odvetnik, ki je kljub temu sklenil poravnavo, zagrešil grobo napako pri opravljanju svojega dela.
To, da sodišče o takojšnjem obravnavanju glavne stvari ni odločilo s sklepom/formalno, je pa takó (de facto) ravnalo, toženi stranki pa je zoper sklep o dovolitvi obnove postopka omogočilo tudi posebno pritožbo, ni take vrste kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
ZPP člen 190, 190/1, 311, 311/1. OZ člen 186, 190, 198, 393, 394.
odtujitev stvari med pravdo – motenje posesti – solidarne obveznosti – plačilo uporabnine
Določbe člena 190/1 ZPP, ki ureja primere, ko gre za odtujitev stvari med pravdo in to ni ovira, da se pravda med istima strankama dokonča, se ne uporablja za posestnomotenjske pravde. To je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot teorije, saj izpolnitev takšnega zahtevka objektivno ni več mogoča, ker prva toženka oblasti - torej posesti nad stvarjo nima več.
Za podpis ne zadošča, da je na koncu pritožbe odtisnjen žig upnikove pooblaščenke odvetnice, ampak bi morala pooblaščenka pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
ZPP člen 13, 206, 206/1. SPZ člen 92. ZNP člen 140.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – lastninska tožba – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – postopek za dovolitev nujne poti
Odločitvi v nepravdnih postopkih za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi ZVEtL in za določitev nujne poti ne pomenita odločitev o predhodnem vprašanju v pravdi zaradi izročitve nepremičnine.