OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077808
OZ člen 649. ZVKSES člen 16, 16/3, 98. ZPP člen 287.
gradbena pogodba – dokončanje in izročitev objekta v posest – gradbeno dovoljenje – vpliv spremembe občinskega lokacijskega načrta na že izdano gradbeno dovoljenje – legalizacija gradnje – obrazložitev sodišča o zavrnitvi dokaznih predlogov
Doslej sporni objekt je bil zgrajen skladno z veljavnim gradbenim dovoljenjem, torej zakonito, ne glede na to, kako je kasneje novi OLN kategoriziral individualne stanovanjske hiše. Kasneje sprejet OLN Občine Medvode torej ne more imeti za posledico potrebo po izdaji novega gradbenega dovoljenja za objekt, ki je bil zgrajen na podlagi gradbenega dovoljenja, ki ni bil razveljavljen oziroma odpravljen, ker bi sicer nedopustno retroaktivno posegal v že vzpostavljena pravna razmerja.
Novi OLN v že legalno zgrajene, pa še ne povsem dokončane objekte ne more posegati.
Kadar stranka predlaga dokaz za ugotavljanje dejstev, ki niso pravno relevantna, ali za ugotovitev dejstva, ki je že dokazano, kljub morda nepopolni obrazložitvi sodišča o zavrnitvi takih dokaznih predlog ne gre za kršitev pravice stranke do izjavljanja, ker razloge prvostopenjskega sodišča lahko v taki situaciji dopolni pritožbeno sodišče.
nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo - pričakovana pravica – zastavna pravica – zaznamek zastavne pravice na pogodbi - zapisnik o rubežu – objava zapisnika o rubežu – publicitetni učinek – dobrovernost – skupno premoženje
Za nastanek zastavne pravice kot stvarne pravice, ki učinkuje zoper vsakogar, je bistven publicitetni učinek. Zaznamek o zastavni pravici na originalu kupoprodajne pogodbe pa takšnega učinka nima.
Ker zapisnik o rubežu ni bil objavljen tudi v Uradnem listu RS, ni pogojev, da bi zapisnik o rubežu imel učinek zastavne pravice.
Ker sta tožnica in stranski intervenient pridobila na stanovanju lastninsko pravico (v pričakovanju), ki izvršbo preprečuje, tožena stranka pa na stanovanju ni pridobila zastavne pravice, je zahtevek na nedopustnost izvršbe utemeljen.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - nasprotje med trditvami in dokazi - sklepčnost - odpravljiva nesklepčnost - osebno vročanje - vročitev s fikcijo
Zamudna sodba je posledica neizpodbojne domneve, da tožena stranka (s svojo pasivnostjo) priznava dejanske navedbe tožeče stranke. Sodišče se v takem primeru ne ukvarja z resničnostjo tožnikovih navedb in zaradi ugotavljanja dejstev ne izvaja dokaznega postopka.
Nasprotje med dejstvi in dokazi je podano zgolj, če je takšno nasprotje neposredno razvidno tako, da ni potrebe po dokaznih zaključkih.
ZPP člen 76, 76/1. ZGD-1 člen 31, 31/1, 679, 679/1.
podružnica - sposobnost biti pravdna stranka
Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka. Samo matično (tuje) podjetje, če v pravnem prometu podružnica nastopa v njegovem imenu in za njegov račun, je lahko nosilec pravic in obveznosti ter kot tako stranka v pravdnem postopku.
sklep o nadaljevanju postopka – smrt stranke – vstop dedičev v pravdo
Sklep o nadaljevanju postopka je procesni sklep, ki je posledica sklepa o prekinitvi postopka izdanega zaradi smrti toženke. Pri presoji utemeljenosti takega sklepa je ključno vprašanje, ali osebe, ki vstopajo namesto prvotne stranke, sodijo v krog oseb navedenih v prvem odstavku 208. člena ZPP. V konkretnem primeru torej zgolj ali imajo status dedičev. Po tej zakonski določbi se namreč postopek nadaljuje, ko ga dediči prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, naj to storijo.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja – vsebina pogodbenega razmerja – prekluzija – načelo pomoči prava neuki stranki
S pritožbenimi navedbami, s katerimi tožena stranka izpodbija dokazno oceno sodišča o obstoju vsebine pogodbenega razmerja med pravdnima strankama, pritožba uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja, ki pa v tovrstnem sporu ni upošteven.
Dejstvo začetka postopka izbrisa brez likvidacije kreditojemalca devet mesecev po odobritvi kredita samo po sebi še ne izkazuje nezadostne skrbnosti tožeče stranke pri preverjanju kreditne sposobnosti kreditojemalca in toženca, kot tudi ne pomeni, da je do nezmožnosti odplačila kredita prišlo zaradi nezadostne presoje kreditne sposobnosti kreditojemalca in poroka.
Izpolnjevanje pravil bančnega poslovanja v zvezi z obvladovanjem tveganj v bankah je sicer dolžnost banke, toda njihova kršitev ne vpliva na veljavnost kreditne pogodbe.
Za podpis ne zadošča, da je na koncu pritožbe odtisnjen žig upnikove pooblaščenke odvetnice, ampak bi morala pooblaščenka pritožbo tudi lastnoročno podpisati.
ZPP člen 13, 206, 206/1. SPZ člen 92. ZNP člen 140.
prekinitev postopka – predhodno vprašanje – lastninska tožba – postopek za določitev pripadajočega zemljišča – postopek za dovolitev nujne poti
Odločitvi v nepravdnih postopkih za določitev pripadajočega zemljišča na podlagi ZVEtL in za določitev nujne poti ne pomenita odločitev o predhodnem vprašanju v pravdi zaradi izročitve nepremičnine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074632
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 15, 619.
spor majhne vrednosti - nedovoljen pritožbeni razlog - soglasje volj za sklenitev pogodbe
Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, na katere je pritožbeno sodišče vezano, izhaja, da toženka ni naročila avtomehaničnih storitev, katerih plačilo tožnik zahteva, in da torej med pravdnima strankama ni prišlo do soglasja volj za sklenitev pogodbe o avtomehaničnih storitvah. Med pravdnima strankama torej ni bila sklenjena pogodba, na podlagi katere bi tožnik od toženke lahko zahteval plačilo vtoževnih računov.
Ugotovitev, da je odvetnik ravnal v nasprotju z jasnimi navodili, naj vse zneske sprejme zgolj kot akontacijo odškodnine, s čimer mu je stranka omejila pooblastilo za sklepanje poravnave, zadošča za sklep, da je odvetnik, ki je kljub temu sklenil poravnavo, zagrešil grobo napako pri opravljanju svojega dela.
To, da sodišče o takojšnjem obravnavanju glavne stvari ni odločilo s sklepom/formalno, je pa takó (de facto) ravnalo, toženi stranki pa je zoper sklep o dovolitvi obnove postopka omogočilo tudi posebno pritožbo, ni take vrste kršitev, ki bi vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve.
delitev stvari v solastnini – pravica zahtevati delitev solastne stvari – način delitve – fizična delitev – civilna delitev – upravičen interes
Če več solastnikov izkazuje upravičen interes na istem delu nepremičnine, ki se deli, ga sodišče dodeli tistemu solastniku, ki izkazuje upravičen interes samo na tem delu, na ostalih pa ne.
dokazi in izvajanje dokazov – trditveno in dokazno breme –neprerekana dejstva – prepozno navajanje dejstev in dokazov – afirmativna litiskontestacija
Po odgovoru na tožbo podane tožničine trditve glede posojanja denarja za avto vzet na leasing predstavljajo nov sklop (pravočasno podanih) trditev, na katerega je toženec mogel in bi obenem tudi moral odgovoriti (ga prerekati), če se je želel izogniti posledicam predvidenim v drugem odstavku 214. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0077815
ZOR člen 85, 85/1, 85/3. OZ člen 70. SZ člen 27. SZ-1 člen 68. ZPP člen 458, 458/1.
pasivna legitimacija upravnika – zastopanje etažnih lastnikov – učinki zastopanja – seznanjenost nasprotne stranke o zastopanju – spor majhne vrednosti
Toženka je pri sklenitvi Pogodbe nastopala kot zastopnik, v imenu in za račun etažnih lastnikov, kar je tožnik vedel oziroma bi bil po okoliščinah, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, lahko sklepal. Zato Pogodba toženke ne zavezuje, pač pa zavezuje tožnika in etažne lastnike, ki so materialnopravni dolžniki vtoževane terjatve.
Tožnik (na katerem je bilo dokazno breme) ni izkazal, da je v prometni nezgodi utrpel zatrjevane telesne poškodbe. Predmet te pravde pa ni ugotavljanje, kdaj naj bi sicer utrpel te poškodbe.
Okoliščina, da gre za splošno znano dejstvo, ne pomeni, da ga ni treba zatrjevati.
neupravičena obsodba – pogojna obsodba – poseg v čas in dobro ime – obstoj duševnih bolečin – zmanjšanje življenjske aktivnosti – kršitev osebnostnih pravic – načelo individualizacije in objektivne pogojenosti odškodnine – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožnik je zaradi neupravičene obsodbe trpel duševne bolečine, predvsem zaradi posega v čast in dobro ime. Pogojna obsodba za očitano kaznivo dejanje zlorabe položaja ali pravic je skrajno negativno vplivala na tožnikov ugled, zadeva je bila večkrat obravnavana v medijih, po obsodbi je tožnik doživljal izrazito negativen odnos okolja, vse to je stresno vplivalo tako nanj kot na njegove ožje družinske člane, zlasti glede na zavržnost kaznivega dejanja, zaradi katerega je bil obsojen, stanje zaradi neupravičene obsodbe pa je trajalo skoraj šest let.
Zahtevek za plačilo denarne odškodnine po določbah ZVPSBNO ima samostojno dejansko in pravno podlago ter ga mora oškodovanec v okviru svojega zahtevka individualizirati.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSC0003469
SPZ člen 49, 49/1. ZFPPIPP člen 323.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah - stvarni vložek - statusno preoblikovanje samostojnega podjetnika v d.o.o. - aktivna legitimacija - lastninska pravica v pričakovanju - izpraznitveni nalog - oddaja premoženja stečajnega dolžnika v najem za določen čas
Zgolj zaradi tega, ker je tožeča stranka nepremičnino - poslovni prostor pridobila kot stvarni vložek v procesu materialnega statusnega preoblikovanja samostojnega podjetnika v družbo z omejeno odgovornostjo, z vpisom preoblikovanja v sodni register tožeča stranka še ni mogla pridobiti lastninske pravice na nepremičninah, kot zmotno meni sodišče prve stopnje. Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah, ki so postale premoženje tožeče stranke, je potreben še vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi. Vendar pa je tožeča stranka aktivno legitimirana na podlagi tako imenovane lastninske pravice v pričakovanju, saj velja, da je izročitev nepremičnine opravljena, ko na temelju ustrezne listine družba pridobi možnost vpisa v zemljiško knjigo in zgolj zaradi tega, ker vpis v zemljiško knjigo še ni izveden, to za pridobitelja ne sme imeti škodljivih posledic.
Uredba ES 864/2007 člen 8. ZASP člen 30, 30/2, 59, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 151, 151/4, 176, 182. ZASP – B člen 26, 26/4.
kolektivna organizacija za uveljavljanje avtorskih pravic – plačilo avtorskega honorarja za priobčitev že objavljenih neodrskih glasbenih del javnosti – poslovalnice – glasbena dela tujih avtorjev – odpoved materilani avtorski pravici oziroma njenemu upravljanju – priobčitev javnosti po satelitu – obračun honorarja za trgovska podjetja in blagovno trgovske centre
Repertoar varovanih del kolektivne organizacije v smislu 1. točke prvega odstavka 146. člena ZASP predstavljajo poleg avtorskih del, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi pogodbe z avtorjem, tudi tista že objavljena avtorska dela, ki jih kolektivna organizacija upravlja na podlagi zakona. Tak primer je tudi priobčitev neodrskih glasbenih del (male pravice). V tem primeru sestavljajo repertoar tožeče stranke vsa že objavljena glasbena neodrska dela, ne glede na to, ali gre za domačega ali tujega avtorja.
Pritožbeno stališče toženke, da je tožnik upravičen upravljati z malimi pravicami na delih tujih avtorjev le v obsegu, v katerem ga za to pooblastijo sestrske organizacije, torej samo z deli tujih avtorjev, ki so člani sestrskih organizacij, je v nasprotju s sedanjo ureditvijo in napačno.
Dokazno breme, da je predvajal glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na tožencu kot uporabniku.
ZPP člen 190, 190/1, 311, 311/1. OZ člen 186, 190, 198, 393, 394.
odtujitev stvari med pravdo – motenje posesti – solidarne obveznosti – plačilo uporabnine
Določbe člena 190/1 ZPP, ki ureja primere, ko gre za odtujitev stvari med pravdo in to ni ovira, da se pravda med istima strankama dokonča, se ne uporablja za posestnomotenjske pravde. To je ustaljeno stališče tako sodne prakse kot teorije, saj izpolnitev takšnega zahtevka objektivno ni več mogoča, ker prva toženka oblasti - torej posesti nad stvarjo nima več.