izdaja začasne odredbe - nedovoljenost zavarovanja
Tako imenovane odredbodajalne začasne odredbe niso dopustne. Če predlagana začasna odredba ni dopustna izkazanost pogojev iz 270. člena ZIZ ni pomembna.
Nasprotovanja odločitvam stečajnega upravitelja ali stečajnega sodišča zaradi morebitne njihove zmotnosti pa se uresničujejo znotraj samega insolvenčnega postopka s pravnimi sredstvi in na način, kot to določa ZFPPIPP. Obid teh na način, da bi pravdno sodišče poseglo vanje tako, da bi z začasno odredbo stečajnemu upravitelju začasno in drugače, kot mu je bilo to naloženo z odločitvijo stečajnega sodišča, onemogočilo razdelitev posebne razdelitvene mase, bi pomenilo nedopusten poseg v odločanje pristojnega (insolvenčnega) sodišča, lahko pa tudi poseg v neodvisnost sodnikov tega sodišča.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00057096
ZZZDR člen 52, 52/1, 52/2. ZIZ člen 64, 65, 65/3.
zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - pogodbena hipoteka - dobra vera - poizvedovalna dolžnost - nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - skupno premoženje zakoncev - vpis skupnega premoženja v zemljiški knjigi - odsotnost vpisa - razpolaganje s skupnim premoženjem - izločitvena tožba - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost - neizvedba dokaza z zaslišanjem stranke - neprimeren dokaz
Tožnica razen trditev, da slabo govori slovensko, ni podala trditev, iz katerih bi bilo moč razbrati, da pri podpisu notarske listine oziroma na naroku pri notarju ni mogla zaradi objektivnih ali subjektivnih okoliščin zavarovati svojih pravic na nepremičnini, ki ji pripadajo iz naslova skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje ji zato utemeljeno očita, da v danih okoliščinah ni ravnala skrbno, s tem, da iz njene trditvene podlaga ne izhaja, da je toženka, katera skrbnost se presoja po pravilih skrbnosti dobrega strokovnjaka, opustila dolžno (pričakovano) poizvedovalno skrbnost, kot se od toženke pričakuje v tovrstnih pravnih razmerjih.
Pravilno je toženčevo pritožbeno stališče, da je tožnici neutemeljeno priznanih 7 x po 225 točk iz naslova sedmih pripravljalnih vlog.
Ne gre za pripravljalne vloge (tako niso niti poimenovane), ki bi jih ob pravilni uporabi 155. člena ZPP bilo mogoče vrednotiti po 2. točki tarifne št. 15 Odvetniške tarife. Po vsebini in obsegu gre kvečjemu za krajše dopise, ki se lahko v skladu s 4. oz. 3. točko 39. tarifne št. OT vrednotijo s 50 ali 20 točkami.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec, ki je uporabnik javnih dobrin, dolžan plačati tožniku dejansko dobavljene storitve tožnika po izdanih računi.
motenje posesti - izvrševanje posesti - dejanska oblast nad stvarjo - dedovanje - pridobitev posesti dediča - upravičenje do posestnega varstva - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave
Tožniki so zatrjevali prost dostop do stanovanja (in ne v stanovanje). Tudi če so bila vrata stanovanja običajno odklenjena, to ne pomeni, da so v stanovanje vstopali neomejeno, po lastni volji. Tudi sami so trdili, da so tja zgolj prihajali na obisk. Pravice do posestnega varstva stanovanja nimajo, saj na njem posesti niso imeli. Res je sicer, da je prvi tožnik v trenutku očetove smrti (zakonito) posest pridobil tudi kot dedič. Vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno izpostavilo, da bi ugoditev zahtevku v tem delu kršila pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja ljudi, ki v njem bivajo. Ob upoštevanju ustavnih pravic toženca prvemu tožniku ni mogoče nuditi zahtevanega posestnega varstva oziroma tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi, saj bi šlo za prekomeren poseg v pravico toženca in njegove matere do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja.
ZPIZ-2 člen 16, 16/1.. ZPP člen 157.. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 43.
ugotovitev lastnosti zavarovanca - stroški postopka - povod toženca za tožbo - potrebni stroški postopka
Po stališču pritožbenega sodišča je bistveno že dejstvo, da je tožena stranka postopek za ugotavljanje lastnosti zavarovanca začela po uradni dolžnosti, kar med strankama niti ni sporno. V tem primeru ne moremo govoriti o tem, da bi tožnik dal povod za tožbo, temveč je tožnik izkoristil pravno možnost, ki mu jo daje zakon in kot je bil to tudi poučen s pravnim poukom v dokončni odločbi, torej da lahko pred sodiščem vloži tožbo in z njo izpodbija odločbo za katero meni da ni pravilna in zakonita. Tožena stranka pa tudi ni pripoznala tožbenega zahtevka v odgovoru na tožbo, temveč šele v kasnejši vlogi. Tožbeni zahtevek na odpravo odločb je bil v delu, ki se nanaša na odpravo odločb tudi pravilno postavljen. Tožena stranka v odgovoru na tožbo tudi ni navajala, da bi bil tožbeni zahtevek nepravilno postavljen, temveč je predlagala, da sodišče o tem sporu razsodi brez glavne obravnave.
ZUJIK člen 20, 21, 83, 83/1, 83/2, 85, 85/1, 87, 87/1.. Uredba o samozaposlenih v kulturi (2010) člen 9, 9/3, 11, 11/2, 11/3.
plačilo prispevkov za socialno varnost iz državnega proračuna - samozaposleni v kulturi
Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljive izpovedbe zaslišanih prič, ki imata potrebno znanje in izkušnje za presojo izpolnjevanja predpisanih kriterijev iz Uredbe o samozaposlenih v kulturi. Nenazadnje sta bili zaradi svoje strokovnosti tudi imenovani v strokovno skupino. Z zaslišanjem prič je sodišče prve stopnje ustrezno razčistilo dejansko stanje in v tem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče v postopek pritegnilo sodnega izvedenca. Nenazadnje postavitve sodnega izvedenca ni predlagala nobena od strank v postopku. Neupošteven mora ostati toženčev pritožbeni ugovor, da bi sodišče dejstvo o izjemnosti tožnikovega dela moralo ugotavljati s pomočjo izvedenca, pa čeprav ga ni predlagala nobena od strank. Očitek, da bi moralo sodišče stranki pozvati, da predlagajo sodnega izvedenca oziroma, da bi moralo sodnega izvedenca imenovati sodišče po uradni dolžnosti, v tem sporu presega materialno procesno vodstvo pa tudi preiskovalno načelo.
ZDru-1 člen 13, 13/5. ZST-1 člen 3, 3/10. OZ člen 395, 395/1.
nezakonitost sklepov organov sindikata - smiselna uporaba zakona o društvih - izpodbijanje odločitev organov društva - pravica do sodnega varstva - zavrženje tožbe - pravni interes za tožbo - pomanjkanje pravnega interesa - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - nerazdelna taksna obveznost - solidarni dolžniki - zavrženje pritožbe kot prepozne
Če morata dve ali več oseb skupaj plačati takso, je njihova obveznost nerazdelna. Sodišče lahko pozove k plačilu sodne takse katerokoli od njih, vendar mora v primeru, če stranka, ki je bila pozvana k plačilu sodne takse, te ne plača, pozvati k plačilu tudi drugo stranko. Škodljive posledice neplačila sodne takse s strani enega tožnika ne smejo prizadeti drugega tožnika, ki k plačilu sodne takse ni bil pozvan.
S plačilom enega od solidarnih zavezancev preneha obveznost za oba, zato njune pritožbe ni mogoče šteti za umaknjeno in jo je treba vsebinsko obravnavati.
Vsak član društva ima pravico v roku enega leta od sprejetja dokončne odločitve pred sodiščem izpodbijati odločitve organov društva, ki so bile sprejete v nasprotju z zakonom ali temeljnim ali drugim splošnim aktom društva. Izpodbijanje odločitev organov društva pred sodiščem ni dopustno, če pred tem ni bilo izkoriščeno pravno sredstvo iz petega odstavka 13. člena ZDru-1.
Pritožba protispisno trdi, da je sodišče prve stopnje navedlo, da tožniki sklepov niso izpodbijali s pritožbo. Ravno nasprotno, sodišče prve stopnje je (tudi na podlagi trditev tožnikov) ugotovilo, da je bila zoper sporne sklepe pritožba vložena in da ji je bilo na seji Sveta ugodeno.
Morebitna ugoditev vloženi tožbi ne bi mogla izboljšati položaja tožnikov, zato zanjo nimajo pravnega interesa.
Pravilnik o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči (2012) člen 3, 3/2, 3/2-2.. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-6.. ZUPJS člen 12, 12/1, 12/1-11, 18, 18/2.
denarna socialna pomoč - premoženjsko stanje prosilca - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
Sredstva v višini 3.332,23 EUR so glede na tožničino trditveno podlago sredstva, namenjena za vzpodbudo in pomoč pri njenem študiju. Tožnica je že v predsodnem postopku zatrjevala, da ta denarna sredstva ne predstavljajo dohodka po 12. členu ZUPJS, temveč izjemo opredeljeno v 2. alineji 2. točke 3. člena Pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev ter o razlogih za zmanjševanje v postopku dodelitve denarne socialne pomoči. Ne glede na tožničino zatrjevanje, je sodišče kot pravilno štelo ugotovitev pristojnega CSD, da se znesek 3.332,23 EUR šteje kot premoženje po 6. točki prvega odstavka 17. člena ZUPJS. Sodišče je napačno razlogovalo, da so tožničina zatrjevanja o podarjenih denarnih sredstvih na varčevalnem računu v znesku 3.332,23 EUR pravno nepomembna.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - neizkazanost pogoja - postopek zavarovanja z začasno odredbo - predlog za izdajo začasne odredbe - odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe - zavarovanje terjatve z začasno odredbo - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - kontradiktornost v postopku zaradi izdaje začasne odredbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Če sodišče v postopku zavarovanja odloča o ugovoru zoper sklep, ki ga je samo izdalo, ni vezano na svoje prejšnje zaključke in pravna naziranja. Postopek za izdajo začasne odredbe postane kontradiktoren šele po vložitvi ugovora, in četudi ugovorni razlogi neposredno morda ne vplivajo na ugotovitve o obstoju tistih dejstev, na katera je sodišče prve stopnje oprlo svojo prejšnjo odločitev, je ta vpliv lahko posreden, saj sodišče šele po predstavitvi spornega razmerja z obeh plati pridobi širši in predvsem zanesljivejši vpogled v to razmerje. Na odločanje sodišča o predlogu za izdaje začasne odredbe lahko tudi odločilno vpliva časovna komponenta, t.j. ocena o nujnosti predlaganih ukrepov zavarovanja, ki primarno terja od sodišča tehtanje interesov in prizadetosti pravnega položaja obeh strank v primeru izdaje/neizdaje začasne odredbe, še preden je sodišče v zadostni meri seznanjeno z vsemi okoliščinami, ki bi mu omogočile polni preizkus zahtevanih predpostavk.
Slabo likvidnostno in premoženjsko stanje dolžnika lahko napotuje le na zaključek o objektivni nevarnosti za uveljavitev terjatve.
Sodišče je pravilno izpostavilo, da zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena, kar je za rešitev pritožbene zadeve tudi edino odločilno. Ker je tožnica zoper sklep VDSS z opr. št. Psp 73/2022 z dne 16. 3. 2022 ponovno vložila pritožbo, je sodišče v skladu s prvim odstavkom 343. člena ZPP pritožbo z dne 26. 4. 2022 utemeljeno zavrglo kot nedovoljeno.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve - neznatna škoda
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo, da vpis prepovedi razpolaganja z nepremičninami za lastnika pomeni določeno prikrajšanje, ki mu povzroči škodo, za katero ni mogoče avtomatsko sklepati, da je le neznatna, saj je pravica razpolaganja bistveni element lastninske pravice.
prekluzija - sistem prekluzij - prekluzija pred prvim narokom za glavno obravnavo - prekluzija navedb in dokazov - pravočasnost vloge - prepozna pripravljalna vloga - materialno procesno vodstvo - pisno materialno procesno vodstvo - vabilo na pripravljalni narok in prvi narok za glavno obravnavo - pisni poziv sodišča - rok za vložitev pripravljalne vloge - določitev prekluzivnega roka - pravica do izjavljanja pred sodiščem - pospešitev postopka - načelo ekonomičnosti - koncentracija postopka - neenotna sodna praksa
Po prepričanju pritožbenega sodišča je treba pri uporabi določbe 286.a člena ZPP strankam ob pozivu postaviti tudi določne zavezujoče roke, pod grožnjo prekluzije. Pri tem mora sodišče podati konkretne in usmerjene pozive. V nasprotnem primeru bi bilo ravnovesje med pravico do izjave in načelom ekonomičnosti porušeno na škodo pravice do izjave. Opozorilo, v katerem sodišče zgolj citira zakonske določbe 286.a člena ZPP in postavi zahtevo, da mora biti pripravljalna vloga vložena pravočasno pred prvim narokom, da zaradi zagotovitve pravice nasprotni stranki do izjavljanja narok ne bo preložen, je premalo določeno in ne more povzročiti posledice, da se pripravljalna vloga ne upošteva.
tožba na plačilo odškodnine - nepopolna vloga - dopolnitev tožbe - poziv na dopolnitev tožbe - neustrezna dopolnitev - sestavine tožbe - vsebina tožbe - zavrženje tožbe
Tožnik je pravočasno vložil popravo tožb, vendar pa ugotovljenih pomanjkljivosti ni odpravil. Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da tožnik sodnega varstva ni opredelil, poleg tega pa tudi ni navedel dejstev, na katere opira zahtevek ter predložil dokazov, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Iz tožb in dopolnitve je smiselno lahko razbrati le to, da tožnik zahteva znesek 100.000 EUR zaradi napada toženca, da je prišla na mesto dogodka policija ter da je bil zaradi napada dva dni v bolnišnici. Iz tako skopo zatrjevanih dejstev pa sodišče ne more preizkusiti utemeljenosti zahtevka po materialnem pravu. V nobeni izmed vlog tožnik ni predlagal dokazov in tudi ni predložil nobene listine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00057903
ZPP člen 7, 180, 212, 214, 214/1, 313, 313/2, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14. OZ člen 82, 82/1, 82/2, 375, 381. ZGD-1 člen 667.
prenos podjetja samostojnega podjetnika (s. p.) na kapitalsko družbo - najemna pogodba - sprememba višine najemnine - prekoračitev trditvene podlage - kršitev razpravnega načela - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotja v razlogih o odločilnih dejstvih - razlaga pogodbe - jasna določba - pomota - sodba presenečenja - neprimeren dokaz - prenehanje najemnega razmerja - priznano dejstvo - dvojni obračun obresti - izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izpolnitveni rok - odškodninski zahtevek - dokazno breme - izvršilni stroški
Z ugotovitvami o naknadni spremembi višine najemnine je sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank in s tem kršilo razpravno načelo (7., 180. in 212. člen ZPP). Kršitev razpravnega načela je po sodni praksi praviloma relativne narave (prvi odstavek 339. člena ZPP). Na odločitev vpliva, če je lahko vplivala na pravilnost ali zakonitost sodbe. V obravnavanem primeru je vplivala, saj je sodišče prve stopnje odločilo izključno ob upoštevanju dejstev, ki jih ne bi smelo vključiti v dejansko podlago svoje sodbe (ki je bila zato sodba presenečenja).
Skladno z ustaljenim stališčem sodne prakse je treba pravila o razlagi uporabiti v primeru spornih pogodbenih določb. Za te gre takrat, ko sta tezi pravdnih strank o vsebini relevantne pogodbene določbe nasprotni, nobeni pa glede na vsebino pogodbe ni mogoče odreči relevantne teže. V obravnavani zadevi je razlaga, ki jo stranki pripisujeta 2.2. členu najemne pogodbe, sicer diametralno nasprotna, vendar pa je navedena določba jasna. Zato se pri razlagi te določbe ne more uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ.
Smisel prepovedi sodbe presenečenja je v tem, da stranka ne pride v položaj, ko bi zaradi tega, ker je sodišče svojo odločitev oprlo na pravno podlago, na katero ob zadostni skrbnosti ni mogla računati, izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede na tako, presenetljivo pravno podlago bistvenega pomena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00058507
SPZ člen 11, 249. OZ člen 5, 190, 190/1. ZPP člen 337.
stvarno breme - nadomestilo za uporabo - podatki o pravici, ki se vpišejo v zemljiško knjigo - vpisani podatki v zemljiški knjigi - domneva o lastniku nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiškoknjižne podatke - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - zaznamba spora pri izbrisni tožbi - ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe - časovne meje pravnomočnosti - stanje ob zaključku glavne obravnave - nova dejstva - načelo vestnosti in poštenja - plačilo DDV - neupravičena obogatitev - odločitev o stroških
Po prvem odstavku 11. člena SPZ velja domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiški knjigi. Dobroverne osebe, ki so pridobile pravice v zaupanju v zemljiško knjigo, se varuje tudi zoper pravice tretjih oseb, ki so nastopile (nastale) na podlagi pravnih dejstev, ki niso bila vpisana v zemljiško knjigo. Glede na okoliščine konkretnega primera je po prepričanju pritožbenega sodišča treba dati prednost načelu zaupanja v zemljiško knjigo, ne glede na pravdo v zvezi z ničnostjo oz. izbrisno tožbo. Po presoji pritožbenega sodišča je odločilno, da je tožena stranka vknjižena v zemljiški knjigi kot edina lastnica nepremičnine ID znak 00 141/1 z začetkom učinkovanja vpisa od 14. 7. 2014, pri čemer je bila vknjižena kot zemljiškoknjižna lastnica cit. nepremičnine tudi ob zaključku glavne obravnave. Sodba namreč zagotavlja pravno varstvo glede na stanje ob njeni izdaji, kar je po enotnem stališču teorije in sodne prakse trenutek konca glavne obravnave. Za odločitev o pritožbi zato ni odločilna sodba prvostopenjskega sodišča v zvezi z izbrisno tožbo, ki ob zaključku glavne obravnave še ni bila pravnomočna, niti sodba višjega sodišča, priložena k pritožbi, ki ob zaključku glavne obravnave še ni obstajala. Po stališču pravne teorije je (zgolj) to, kar je pravnomočno razsojeno, treba šteti za resnično.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - pogodba o filmski produkciji - izpolnitev pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - zamuda z izpolnitvijo pogodbene obveznosti - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - izpolnitev z zamudo ali z napakami
Očitek tožnice, da je zamujala zaradi tega, ker zaradi zamud s plačilom toženke njej ni mogla plačevati svojih podizvajalcev, ne drži, kar ji je podrobno pojasnilo sodišče prve stopnje. Poleg tega je bila pravočasna oddaja dobav posameznih epizod bistvena sestavina pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00058669
ZPP člen 2, 2/1, 3, 3/3, 7, 7/2, 212, 213. ZVPot člen b43.d.
leasing - pogodba o finančnem leasingu - pogodbeno razmerje - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravice potrošnika - odpoved pogodbe o leasingu - konkludentno ravnanje - trditveno in dokazno breme - odločilna dejstva - odločitev v mejah postavljenega zahtevka - razpolaganje strank z zahtevkom, ki nasprotuje prisilnim predpisom - neupravičena obogatitev - preizkus po uradni dolžnosti - nedopustna pritožbena novota
Toženec zmotno meni, da je pogodbo odpovedal s konkludentnimi dejanji grajanjem napak pri prodajalcu oziramo prenehanjem plačevanja leasing obrokov. Da je pogodbo odpovedal, bi moral sporočiti tožniku, pa ni.
izbris pravne osebe iz sodnega registra - izbris pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije - izbrisni razlog - stečajni postopek nad premoženjem izbrisane družbe - stečajni postopek nad najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe - verjetno izkazana terjatev - aktivna legitimacija za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka - odločanje o začetku stečajnega postopka - postopek imenovanja upravitelja - sklep o začetku stečajnega postopka - naknadno najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - legitimacija za vložitev pritožbe - procesna legitimacija za vložitev pritožbe v insolventnem postopku - predujem za kritje stroškov začetka stečajnega postopka
Pritožnik je nekdanji direktor izbrisane pravne osebe. Ne trdi in ne dokazuje, da bi bil upnik ali družbenik stečajnega dolžnika. To pa pomeni, da v tem postopku nima procesne legitimacije za vložitev pritožbe.