BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00082676
ZPP člen 17, 17/2, 24, 24/1, 180. ZPSVIKOB-1 člen 6, 48, 48/1. ZPSVIKOB člen 9. URS člen 22. ZBan-1 člen 350a. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
sklep o krajevni nepristojnosti - sprememba zakona - pravica do izjave - pravica do poštenega sojenja - pravica do dostopa do sodišča - Banka Slovenije - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - podrejene obveznice - imetniki podrejenih obveznic - odškodninska odgovornost bank - denarna odškodnina - oblikovanje tožbenega zahtevka
Sklepčne tožbe, torej take tožbe, iz katere bi izhajala utemeljenost zahtevka po ZPSVIKOB-1, do katerega uveljavitve je prišlo po vložitvi tožbe, tožnik še ni mogel oblikovati, saj mu še ni bilo omogočeno, da se izjavi glede zakonskih sprememb.
V dani situaciji, ko tožnik ob vložitvi tožbe še ni mogel oceniti svojega pravnega položaja, ker zakonodaja, na podlagi katere se bo (morebiti) odločalo o njegovem zahtevku, še niti ni bila sprejeta, bi preuranjena ali pretoga uporaba procesnih določb glede pristojnosti sodišča lahko v določenih situacijah pomenila celo nesorazmerno omejitev ustavno in konvencijsko varovane pravice do dostopa do sodišča.
ZST-1 člen 10, 11, 11/1, 12, 12/2, 12/2-2, 12/3, 13, 14, 15. ZPP člen 108.
nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - zavrženje nedopolnjenega predloga - pritožba proti sklepu o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - pogoj za dopustnost meritornega odločanja o pravici - sestavina predloga - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - pridobitev podatkov o premoženjskem stanju po uradni dolžnosti - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - zbiranje osebnih podatkov s strani sodišča - obseg trditvenega in dokaznega bremena - dokazno breme v predlagalnem postopku - pravila pravdnega postopka - razpravno načelo - samska oseba - dvom v pravilnost prijavljenih podatkov
Osebni podatki družinskih članov stranke iz 2. alineje drugega odstavka 12. člena ZST-1 so obvezna sestavina predloga. V trditveno podlago strankinega predloga za taksno oprostitev sodi (vsaj) navedba osebnih imen in priimkov njenih družinskih članov, oziroma (alternativno) navedba, da je stranka samska oseba (oseba brez preživninskih obveznosti). Ker gre za predlagalni postopek, sodišču ne more biti naloženo ugibanje ali celo aktivno raziskovanje v smeri, ali ima stranka družinske člane (in z njimi povezane preživninske obveznosti).
poseben sklep o stroških postopka - pravdni stroški stranskega intervenienta - odločitev po temelju - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - domneva o umiku
Glede na navedeno tožnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani III. točki izreka sklepa v nasprotju s predhodno ugotovitvijo pritožbenega sodišča o domnevi umika stroškovnega zahtevka. To namreč pomeni, da stranski intervenient že po temelju ni upravičen do povračila stroškov, zato sodišče tudi ni imelo podlage za odločanje o njihovi višini.
SPZ člen 24, 25, 32, 33, 34, 35, 36. ZPP člen 8, 324. OZ člen 538.
posestno varstvo - varstvo pred motenjem posesti - motenjski spor - vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja - prepoved bodočega motenja - zadnje mirno posestno stanje - zadnja mirna posest - neposredna in posredna posest - soposest - opustitev posesti - motilno dejanje - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - ekonomski interes v posestnem sporu - pravica do posesti - zahtevek v petitorni pravdi - dokazno breme - stopnja prepričanja kot dokazni standard - bodoče negotovo dejstvo - možnost dostopa - parkiranje - dostop z vozili - prepričljiva dokazna ocena - prekarij - najemna pogodba - posodbena pogodba
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na ugotavljanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja ter je izključeno odločanje o pravici do posesti in pravni podlagi, poštenosti ali nepoštenosti posesti, ali odškodninskih zahtevkih.
Sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje (dejansko) stanje (so)posesti in ne glede na morebitne pravice do posesti oziroma prenehanje teh pravic.
varovani oddelek - predlog za odpust iz socialnovarstvenega zavoda - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - neizvedba dokazov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje teh dejstev ni ugotavljalo in v ta namen tudi ni izvedlo dokazov, ker je preuranjeno in zmotno sklepalo, da namestitev nasprotne udeleženke v Domu ostarelih B. ni možna zgolj zaradi trenutne prezasedenosti tega doma, čeprav sta predlagatelj in zakonita zastopnica nasprotne udeleženke trdila, da bi Dom ostarelih B. lahko sprejel nasprotno udeleženko v roku štirih do šestih mesecev. Predlagatelj je tudi pojasnil, da v kolikor sodišče prve stopnje sklepa ne bo izdalo, bo nasprotna udeleženka izločena iz vrstnega reda za sprejem v Dom ostarelih B. in bo morala znova čakati na namestitev več kot eno leto. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do trditev predlagatelja, da bi bilo v korist nasprotne udeleženke, če bi se namestila v Dom ostarelih B., ker bi na ta način imela stike s svojim invalidnim sinom.
zavrženje pritožbe - pravni interes za pritožbo - zavrženje pritožbe zaradi pomanjkanja pravnega interesa - položaj stranke v postopku - hipotekarni dolžnik kot novi dolžnik - ugotovitev vrednosti nepremičnine - nedovoljenost pritožbe - pravica do izjave in sodelovanja v postopku
V obravnavani zadevi je pritožnik v zemljiški knjigi sicer že vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice nanj, vendar o tem predlogu še ni bilo pravnomočno odločeno. Čeprav bo, če bo zemljiškoknjižno sodišče predlogu za vknjižbo lastninske pravice na pritožnika ugodilo, vknjižba lastninske pravice učinkovala od dneva vložitve predloga dalje, torej pred izdajo sklepa sodišča prve stopnje in tudi pred izdajo predmetnega sklepa, pogoj za dovolitev izvršbe zoper pritožnika niti ob izdaji izpodbijanega sklepa niti ob izdaji predmetnega sklepa sodišča druge stopnje še ni izpolnjen. Pritožnik v predmetnem postopku posledično še ni mogel pridobiti položaja stranke (hipotekarnega dolžnika). Iz podatkov spisa pa tudi ne izhaja, da bi pritožnik v postopek morebiti vstopil v kakšnem drugem svojstvu. Ker pritožnik ni stranka predmetnega postopka, prav tako pa tudi nima položaja drugega udeleženca postopka, ki bi mu zakon dajal pravico do sodelovanja v postopku, pritožniku ni mogoče priznati pravice do vložitve pritožbe zoper izpodbijani sklep. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zato kot nedovoljeno zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
OZ člen 9, 299, 329, 378, 381. ZPP člen 353, 442, 458.
postopek v sporu majhne vrednosti - spor majhne vrednosti - pogodbena kazen
Kot je tožencu pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je bil tožencu znesek 10 EUR na računu za mesec marec 2023 pravilno zaračunan. Toženec nima prav, da mu tožnica tega zneska ne bi smela zaračunati, ker me je tudi po računu za mesec april 2023 zaračunala 10 EUR pogodbene kazni. Po dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje sta namreč pravdni stranki sklenili dve različni pogodbi za dogovorjene storitve in k vsaki aneks, ki jih je toženec podpisala in soglašal z njuno vsebino.
DZ člen 265, 265/1. ZNP-1 člen 21, 21/1, 22, 22/1, 40, 40/1, 57, 58, 70, 70/2. URS člen 35, 53.
postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo - imenovanje skrbnika - pravica do pritožbe - udeleženci nepravdnega postopka - udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval - prizadetost pravnega interesa - domneva obstoja pravnega interesa - ožji družinski član - pravica do družinskega življenja - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - postopanje sodišča - vročitev sodnega pisanja - možnost sodelovanja pred sodiščem - interes za vložitev pravnega sredstva - varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic - postavitev začasnega skrbnika - pogoji za postavitev začasnega skrbnika - zaslišanje nasprotnega udeleženca - zastopanje po pooblaščencu odvetniku - sposobnost razumeti pomen sodnega postopka - duševno zdravje - zmožnost razsojanja - starostna demenca - izvedensko mnenje - primernost skrbnika - želje varovanca - nasprotovanje predlogu - nasprotje med interesi skrbnika in osebe pod skrbništvom - stroški postopka - zastopanje po pooblaščencu - stroški zastopanja - povrnitev stroškov nepravdnega postopka - lastna sredstva
Materialne določbe (8. del DZ), ki so podlaga imenovanja skrbnika, same po sebi družinskim članom, ki niso predlagatelji postopka, ne dajejo možnosti udeležbe v postopkih, ki tečejo zaradi postavitve skrbnika odrasli osebi. Podlage za udeležbo v postopku odločanja o postavitvi odrasle osebe pod skrbništvo s strani sorodnika, ki ni predlagatelj postopka ali začasni skrbnik, prav tako ne dajeta 57. in 58. člen ZNP-1. Skladno s prvim odstavkom 21. člena ZNP-1 je udeleženec postopka med drugim lahko oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločb prizadet. Sodna praksa še ni enotna glede vprašanja ali gre ožjim družinskim članom na podlagi tega določila (domneva pravnega interesa) zgolj zaradi sorodstvene vezi status udeleženca v postopku. Tako pravna teorija kot sodna praksa sta zavzeli stališče, "da je pravni interes v postopkih skrbništva prav razumeti atipično: kot nepremoženjski (osebnostni) pravni interes za dobrobit bližnjega, ki tega ne zmore sam". Iz pravice do družinskega življenja osebe, ki se postavlja pod skrbništvo, v širšem smislu tako izhaja tudi, da so v postopku, v katerem se odloča o njeni postavitvi pod skrbništvo, lahko skladno s prijavo udeležbe po prvem odstavku 22. člena ZNP udeleženi družinski člani, ki imajo interes za njeno dobrobit. Dejstvo, da gre za (ožjega) družinskega člana, samo po sebi še ne vodi v zaključek, da temu zgolj zaradi sorodstvene vezi pripada status udeleženca postopka iz naslova pravnega interesa. Pomembna je narava medsebojnega odnosa, iz katere je moč sklepati, da je udeležba v postopku smiselna zaradi varstva dobrobiti osebe, o postavitvi katere pod skrbništvo se odloča.
Postavitev začasnega skrbnika ni obligatorna, ampak sodišče začasnega skrbnika postavi, kadar presodi, da je treba pravice in koristi te osebe nemudoma zavarovati, ker ji grozi škoda.
Temeljno vodilo, ki ga mora sodišče upoštevati pri določitvi začasnega skrbnika, je zgolj in edino zaščita osebe, ki se postavlja pod začasno skrbništvo, v primeru, da je izkazano, da oseba potrebuje takojšnjo zaščito zaradi težav v duševnem zdravju ali drugega vzroka, ki vpliva na zmožnost razsojanja.
Tožniki so k predlogu za izdajo začasne odredbe priložili elektronsko sporočilo toženke s 30. 4. 2024, iz katerega izhaja, da jim bo dostop do spornih prostorov še naprej omogočala ob predhodni najavi vsaj 3 delovne dni vnaprej in ob prisotnosti pooblaščenega predstavnika lastnika, z izjemo nujnih primerov, ko bo odreagirala nemudoma. Toženka torej tožnikom dostop do teh prostorov in do v njih nahajajočih se naprav in vitalnih skupnih delov objekta še vedno omogoča, v nujnih primerih celo takoj, preprečuje jim le neomejen, stalen in nenadzorovan dostop. Zgolj taka omejitev dostopa, čeprav z verjetnostjo predstavlja motenje posesti, še ne predstavlja težko nadomestljive škode, ki bi utemeljevala izdajo regulacijske začasne odredbe.
Zaključek sodišča, da tožniki niso uspeli izkazati zavrnitve zahteve po dostopu v primeru, ko bi ga potrebovali zaradi konkretne situacije v smislu odprave okvare, vzdrževanja ipd. (in ne le zahteve po neomejenem stalnem dostopu), je torej pravilen. Ob predloženi zavezi toženke, da jim bo dostop omogočila po predhodni najavi, v nujnih primerih pa takoj, tožniki niso izkazali nujnosti in potrebnosti takojšnje sodne intervencije v smislu izdaje regulacijske začasne odredbe zaradi preprečitve nastanka težko nadomestljive škode. Tudi dejstvo, da so izdajo začasne odredbe predlagali šele dva meseca in pol po motilnem ravnanju, bolj kaže na to, da izdaja začasne odredbe ni nujna, in ne obratno, kot zmotno zatrjujejo v pritožbi.
Izpodbijana odločba je sklep, s katerim je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča na Ptuju ugodil pritožbama osumljenega A. A. in zagovornika osumljenega B. B., vloženima zoper sklep preiskovalne sodnice, s katerim je zoper njiju uvedla preiskavo. Zoper takšno odločitev ni pritožbe, saj drugi odstavek 399. člena ZKP dovoljenost pritožbe zoper sklepe, ki jih senat izda pred ali med preiskavo, veže na izjeme, ki so v zakonu izrecno predvidene, kar v obravnavani zadevi ni primer. Ob tem pa napačen pouk v izpodbijanem sklepu, in sicer, da je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru, ne more konstruirati pravice, ki je zakon ne predvideva. Če pritožba zoper sklep ni dovoljena, namreč tega nepravilen pravni pouk v izpodbijanem sklepu ne more spremeniti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00081635
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-2, 272/2-3, 272/2-3, 273. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 1, 1/2.
kreditna pogodba v CHF - ničnost kreditne pogodbe - regulacijska (ureditvena) začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - verjetnost obstoja terjatve - pojasnilna dolžnost banke - namen zavarovanja z začasno odredbo - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - reverzibilnost začasne odredbe - zadržanje plačila - odlog plačila
Pri tehtanju neugodnih posledic oziroma položajev pravdnih strank je sodišče prve stopnje upoštevalo, da je toženka finančna institucija, ki ima terjatev zavarovano s hipoteko na dveh nepremičninah in ki ji začasen odlog plačevanja glede na obseg njenega finančnega kapitala ne bo povzročil večjih finančnih izgub. Premoženjski položaj tožnice ni odločilen, pomembne so neugodne posledice, ki bi v primeru neizdaje predlagane začasne odredbe lahko nastale tožnici, in ki so povezane predvsem s sodnimi postopki za uveljavitev njenih povračilnih zahtevkov.
pozneje najdeno premoženje zapustnika - dodatni sklep o dedovanju
Ker zapuščinski postopek ne more biti namenjen ugotavljanju lastninske pravice med zapustnikom (oz. dediči) in tretjim, tudi sodišče ne more z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju nadomestiti samega pridobitnega načina, četudi (bi) obstaja(la) volja zemljiškoknjižnega lastnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSL00081732
Uredba (EU) 2015/848 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o postopkih v primeru insolventnosti člen 7, 7/2-b, 20, 21, 21/1, 21/3, 31, 31/1. ZFPPIPP člen 224, 384, 384/2, 384/6-1, 384/6-2, 384/7, 389, 394, 394/1, 394/1-1, 394/1-2. ZPP člen 235, 235/2.
postopek osebnega stečaja - tuj bančni račun - stečajna masa v postopku osebnega stečaja - sklep o zasegu denarnega dobroimetja - obvezne sestavine - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - dolžnikove obveznosti - dokaz s pričami - dolžnost priče - izvrševanje - pooblastila stečajnega upravitelja v drugi državi članici
Dolžnica ima račun v Avstriji in v stečajno maso spada tudi dobroimetje na tem računu (224. in 389. člen ZFPPIPP). Po oceni pritožbenega sodišča je možna tudi izdaja sklepa o zasegu denarnega dobroimetja po 394. členu ZFPPIPP, saj se ta zakonska določba nanaša vse dolžnikove denarne račune in ne zgolj na račune v Sloveniji. Katero premoženje je sestavni del stečajne mase, in obravnavanje premoženja, ki ga je dolžnik pridobil ali ki je bilo nanj preneseno po uvedbi postopka zaradi insolventnosti, določa pravo države, v kateri je bil uveden postopek (točka (b) drugega odstavka 7. člena Uredbe (EU) 2015/848). Skladno z navedeno določbo Uredbe 2015/848 torej sredstva na računih v tujini sodijo v stečajno maso in slovensko sodišče lahko izda sklep o zasegu denarnega dobroimetja na teh računih. Težava pa je dejansko izvrševanje takšnega sklepa. S tem v zvezi pritožbeno sodišče opozarja na prvi in tretji odstavek 21. člena Uredbe 2015/848: Stečajni upravitelj lahko v drugi državi članici izvršuje vsa pooblastila, ki so mu bila dana na podlagi prava države, v kateri je bil uveden postopek, pri čemer mora ravnati v skladu s pravom države članice, na katere ozemlju namerava ukrepati, zlasti v zvezi s postopki unovčenja premoženja. Ta pooblastila ne smejo vsebovati prisilnih ukrepov, razen če jih odredi sodišče te države članice, ali pravice do odločanja o pravnih postopkih ali sporih.
V konkretnem primeru so po oceni pritožbenega sodišča najprej potrebna konkretna ravnanja upraviteljice, tako v razmerju do dolžnice (zahteva za posredovanje podatkov po šestem odstavku 384. člena ZFPPIPP) kot v razmerju do banke v Avstriji (upoštevajoč pooblastila stečajne upraviteljice po 21. členu Uredbe 2015/848 v zvezi z določbo 20. člena te uredbe). S tem se bo zagotovil tudi učinek po prvem odstavku 31. člena Uredbe 2015/848.
ZVEtL-1 člen 12, 13, 13/6. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - vmesni procesni sklep - elaborat za evidentiranje sprememb - kataster - parcelacija - primerna strokovna podlaga - razlogi za postavitev novega izvedenca
Da elaborat kot tak, to je v smislu njegove oblike, sestavin, zahtevane vsebine in skladnosti z dejanskim stanjem v naravi, ne bi bil izdelan skladno s pravili stroke ter veljavnimi predpisi, nasprotna udeleženka konkretno niti ne trdi, temveč v pripombah in v pritožbi izraža nestrinjanje z vsebinskimi zaključki izvedenke o obsegu pripadajočega zemljišča. S takimi navedbami v tej fazi postopka ne more uspeti, saj se z izpodbijanim sklepom še ne odloča o tem, ali posamezne nepremičnine predstavljajo pripadajoče zemljišče. Dejstva glede obsega pripadajočega zemljišča tako še niso odločilna, temveč bodo ta vprašanja vsebinsko presojana v končni odločbi, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep o prekinitvi postopka - pritožba zoper sklep o napotitvi na pravdo - izločitveni zahtevek - izločitev v korist potomcev - prvi dedni red - posojilo - prispevek dediča k ohranitvi zapustnikovega premoženja - skupnost
Dedičeva ravnanja po zapustnikovi smrti ne morejo biti podlaga za izločitveni zahtevek. Med zapustnikom in potomcem gre za skupnost pridobivanja, kar po naravi stvari pomeni, da morajo potomčeva vlaganja (v obliki dela, zaslužka ali kakšne drugačne pomoči pri pridobivanju premoženja), ki lahko rezultirajo v ohranitev ali povečanje vrednosti zapustnikovega premoženja, časovno izvirati iz obdobja pred zapustnikovo smrtjo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00081227
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48. ZPP člen 192.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - pravica do izjave - nov zakon - eventualno sosporništvo
Tožniki se ob vložitvi obravnavane pritožbe pa tudi ob vložitvi tožbe niso mogli soočiti z naknadno uveljavljeno specialno zakonsko ureditvijo odškodninskega varstva zaradi učinkov odločbe Banke. To pomeni, da se niso mogli izjaviti niti o procesnih možnostih razpolaganja z zahtevki skladno z novo zakonsko ureditvijo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00081228
ZPSVIKOB-1 člen 1, 3, 4, 6, 27, 33, 48. ZPP člen 192.
izključna krajevna pristojnost - odškodninska odgovornost bank - prenehanje kvalificiranih obveznosti banke - odločba o izrednih ukrepih - izbris obveznic - imetniki podrejenih obveznic - pravica do izjave - razveljavitev sklepa - nov zakon - eventualno sosporništvo
Druga toženka v pritožbi utemeljeno izpostavlja, da tožniki, ki s tožbo uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke, zahtevek zoper primarno in podredno toženko uveljavljajo na različnih pravnih podlagah, tožbo pa vlagajo zoper Banko in podredno poslovno banko.
Po uveljavitvi novega zakona ZPSVIKOB-1 sodišče prve stopnje ni dalo možnosti strankam, da se v postopku izjavijo ter jim glede na določeno izključno krajevno pristojnost ni dalo možnosti, da se pred odločitvijo o pristojnosti sodišča izjavijo glede zakonskih sprememb, vključno z učinki teh sprememb na zasnovo tožbe oziroma z morebitno prilagoditvijo zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00081331
ZIZ člen 15, 270, 270/2. OZ člen 107. ZPP člen 7, 7/2.
prodaja poslovnega deleža - začasna odredba - začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - dokazni standard - verjetnost - odstop od pogodbe pred iztekom roka - smiselna uporaba ZPP - nezatrjevana dejstva
Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do pritožničinih trditev, da je nasprotnica zavarovanja prodajo poslovnih deležev, h kateri se je zavezala prizadevati, ovirala, ko je zoper svoja sopogodbenika predlagala izvršbo in z njo dosegla zastavno pravico na njunem deležu v družbi F. Dejstva iz tega sklopa, če so verjetna, bi lahko bila pomembna (v odvisnosti tudi od procesnega gradiva, ki ga je v svojo obrambo uveljavljala nasprotnica zavarovanja) s stališča 107. člena OZ, po katerem je dopusten takojšen odstop od pogodbe, če je iz sopogodbenikovega ravnanja očitno, da je ne bo izpolnil.
Neoporekanje nezatrjevanim (oz. nekonkretno zatrjevanim) dejstvom ne more zasnovati dejanske podlage za sodno odločbo.
Na splošno v postopku zavarovanja ni nujno (tako kot v pravdi) izčrpati vse dokazne ponudbe glede odločilnih dejstev; tipično bodo imeli "likvidnejši" listinski dokazi prednost, glede na naravo (zatrjevanega) spornega razmerja pa je včasih treba poseči tudi po personalnih dokazih, vendar niti v tem okviru ni treba izvesti vseh zaslišanj, pač pa se omejiti na tista, ki glede na zatrjevane okoliščine primera obetajo najkakovostnejše ugotovitve (prednost imajo osebe, ki so bolje seznanjene z zadevo, in priče - kar je pogosto nasprotno pravkar navedeni prvi skupini -, ki za izid zadeve niso močno zainteresirane.
odlog izvršbe na predlog tretjega - izkaz verjetnosti pravice, ki preprečuje izvršbo - skupno in posebno premoženje zakoncev - darilo enemu od zakoncev - vlaganje v premoženje - obligacijski zahtevek
Za obstoj oziroma nastanek skupnega premoženja ne zadostuje goli obstoj zakonske zveze ob pridobitvi nekega premoženja, saj skupno premoženje ne nastane, če je le enemu od zakoncev, tudi, če je to med obstojem zakonske zveze, neko premoženje podarjeno, ter gre v tem primeru za posebno premoženje tega zakonca in ne za skupno premoženje. Vlaganje v posebno premoženje zakonca vzpostavlja obligacijski zahtevek iz naslova vlaganj oziroma obogatitve, ne pa lastninske pravice, zato tudi iz tega razloga pritožnica ni verjetno izkazala pravice, ki preprečuje izvršbo. Drži sicer, da ima pritožnica v samem izvršilnem naslovu tudi položaj dolžnice, vendar pa upniki v obravnavanih vodilni in pristopnih izvršilnih zadevah zoper njo niti niso predlagali izvršbe, da bi imela tudi procesni položaj dolžnice, tako ugovor kot predlog za odlog izvršbe pa je vložila kot tretja, zato ju je sodišče prve stopnje moralo obravnavati po določbah, ki veljajo za ugovor in odlog tretjega. Uveljavljala je namreč pravico, ki preprečuje izvršbo na dolžnikovi nepremičnini. Ker ni bil izpolnjen pogoj verjetnega izkaza pravice, pa je pravzaprav odpadla presoja obstoja nenadomestljive ali težko nadomestljive škode, saj morata biti oba pogoja za odlog izvršbe na predlog tretjega izpolnjena kumulativno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - pridobitev podatka z vpogledom v javne evidence - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - družinski člani - popolnost predloga
Tožnik je v svojem predlogu navedel svoje osebne podatke in EMŠO številko, na podlagi katere sta iz uradnih evidenc (centralni register prebivalstva) razvidna davčna številka in njegovo državljanstvo (prva alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1), na tej podlagi pa lahko sodišče po uradni dolžnosti iz obstoječih evidenc pridobi tudi podatke o materialnem položaju tožnika. Prosilec mora tako navesti le podatke o morebitnih dohodkih in premoženju, o katerem se ne vodijo baze podatkov, pri čemer iz tožnikovega predloga ne izhaja, da bi s takim premoženjem razpolagal, nasprotno trdi, da je v zelo slabem premoženjskem stanju (četrta alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1). Podatke o morebitnih družinskih članih (druga alineja drugega odstavka 12.a člena ZST-1) lahko sodišče po uradni dolžnosti preveri v zbirki podatkov eRISK.