ZPlaP člen 24, 24/3. OZ člen 149, 153, 153/1, 153/2, 153/3.
odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - odgovornost ponudnika plačilnih storitev za neodobreno plačilno transakcijo - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - deljena odgovornost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo - dopuščena revizija
Presoja o utemeljenosti revizije je odvisna od odgovora na vprašanje, ali je toženka uspela dokazati, da vzroka za neodobrene transakcije ni mogla pričakovati niti se njegovim posledicam ni mogla izogniti ali jih odvrniti. Odgovor na zastavljeno vprašanje je nikalen. Neuporaba dodatnega varnostnega gesla ne more izključiti toženkine objektivne odgovornosti za nepravilno izvršitev nalogov za plačilo iz 24. člena ZPlaP. Ker je v času neodobrenih plačilnih transakcij dopuščala manj varen postopek za avtorizacijo plačil prek spletne banke A.., ni ravnala v skladu s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Ker tožnik kljub seznanitvi z varnostnim tveganjem svojega računalnika ni opremil z ustreznim protivirusnim programom in požarnim zidom in tudi ni upošteval toženkinih priporočil glede uporabe dodatnega varnostnega gesla, je podan njegov 30 % soprispevek k nastali škodi.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je na podlagi dejstev, ki so bila ugotovljena v konkretnem primeru, materialnopravno pravilen sklep sodišča, da znaša soprispevek tožnika kot oškodovanca k nastali škodi 65 %, in ali je tak odstop sodišča od ustaljene sodne prakse utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00041320
ZFPPIPP člen 59, 296. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodnina zaradi smrti bližnjega - prijava terjatve v stečajnem postopku - prenehanje terjatve - dajatveni zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilne uporabe določb (zlasti 59. člena in 296. člena) ZFPPIPP ter v zvezi s tem glede vprašanj:
- ali gre v konkretnem primeru za terjatve, ki jih je po določbah ZFPPIPP treba prijaviti v stečajnem postopku nad prvo toženko, ali so te terjatve zaradi neprijave v stečajnem postopku prenehale in ali imajo tožniki za vložitev tožbe sploh pravni interes; in
- ali je dajatveni zahtevek tožnikov glede na določbe ZFPPIPP pravilen.
povrnitev škode - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - padec z višine - varstvo pri delu - opustitev ukrepov s področja varstva pri delu - soprispevek delavca - trditveno in dokazno breme - Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) - regresni zahtevek zavoda - dopuščena revizija
Tožena stranka je tako zadostila svojemu trditvenemu in dokaznemu bremenu, ki ji ga nalaga določba prvega odstavka 272. členaZPIZ-1, to je izvedba dolžnih ukrepov s področja zdravja in varstva pri delu. Ob tem se kot prestrogo izkaže stališče pritožbenega sodišča, da bi tožena stranka za to, da bi se razbremenila odgovornosti tožeči stranki povrniti škodo zaradi nastale delovne nezgode, morala trditi in dokazati še, da so izvedeni periodični pregledi skladni z navodili proizvajalca delovne opreme in da ji navodila ne nalagajo servisiranja in vzdrževanja oziroma pregledovanja delovne opreme v krajših rokih oziroma, da tovrstnih navodil proizvajalca sploh ni bilo. Takšnega trditvenega in dokaznega bremena toženi stranki ob izostanku trditev tožeče stranke, da bi npr. morala tožena stranka preglede bolj pogosto izvajati, ker je to za takšne delovne stroje običajno, ni mogoče naprtiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00039026
URS člen 22, 26, 26/1. OZ člen 131. ZPP člen 367a, 371, 375, 375/3. ZSZ člen 59, 59/1.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo davčnega organa - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - veljavnost pravnega predpisa - razveljavitev določbe zakona - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - protipravnost v širšem smislu - krivda - razbremenitev odgovornosti - sprememba davčne prakse - uporaba neveljavnega predpisa - enakopravno obravnavanje strank - dopuščena revizija - obseg preizkusa dopuščene revizije
Vprašanje, ki ga je revidentka zastavila v postopku dopustitve revizije, izhaja iz napačne predpostavke, na kar pravilno opozarja toženka v 1. točki svojega odgovora na revizijo. Zaradi enakopravnega obravnavanja strank v postopku kot sestavnim delom pravice iz 22. člena Ustave RS se položaj ene stranke preko dopuščenega vprašanja v postopku dopustitve revizije, ki je enostranski postopek in v katerem druga stranka ne sodeluje, v razmerju do nasprotne stranke ne more izboljšati.
Toženka pri interpretaciji predpisov ni ravnala s kvalificirano stopnjo napačnosti, kot se zahteva za utemeljitev odgovornosti države po ustaljeni sodni praksi, ki je obširno in na več mestih citirana v izpodbijani sodbi, saj ni odstopala od sodne prakse, ki bi bila ustaljena, ni ponudila nerazumne pravne razlage in tudi ni odstopala od svojih predhodnih ravnanj.
V sodni praksi je že uveljavljeno stališče, da se tudi pri predpogodbi uporabljajo določbe 111. člena OZ o učinkih razvezane pogodbe. Tako je Vrhovno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da ima predpogodbi zvesta stranka poleg zahtevka za izpolnitev obveznosti iz predpogodbe, torej zahtevka za sklenitev glavne pogodbe, v primeru neizpolnitve ali kršitve predpogodbe pravico do razdrtja predpogodbe in uveljavljanja odškodninskega zahtevka.
Pri presoji utemeljenosti odškodninskega zahtevka pa ni pomembno le, ali je bila sklenjena predpogodba, ampak je pomembno tudi, kako natančno so bile v predpogodbi že določene obveznosti pogodbenih strank. Obstoj odškodninske odgovornosti je namreč omejen s pravili o vzročni zvezi in pričakovanostjo oziroma predvidljivostjo škode. V 243. členu OZ, ki ureja poslovno odškodninsko odgovornost, je v prvem odstavku določeno, da ima upnik (pogodbi zvesta stranka) pravico do povračila navadne škode in izgubljenega dobička, ki bi ju dolžnik (stranka, ki krši pogodbo) moral pričakovati ob kršitvi pogodbe kot možni posledici pogodbe glede na dejstva, ki so mu bila takrat znana ali bi mu morala biti znana. Do povrnitve škode, ki je dolžnik ni mogel in moral predvideti, upnik nima pravice.
Pogoji za popolno oprostitev zavarovanke toženca kot imetnice nevarne stvari niso izpolnjeni, saj bi voznica osebnega vozila tožnico in njeno namero prečkati prehod za pešce ob posebni pozornosti lahko zaznala. Četudi je bila kolesarka tista, ki je ustvarila prepovedani položaj, njenemu ravnanju ni mogoče pripisati pomena izključnega vzroka za nesrečo. Ni namreč mogoče reči, da je zavarovanka toženca, ki tožničine namere očitno ni zaznala in pred prehodom ni zavirala, ravnala s skrajno skrbnostjo. Ob takšni skrbnosti bi trk še lahko preprečila.
Po oceni Vrhovnega sodišča je nevarno prometno situacijo s tveganim manevrom povzročila tožnica, zato je njenemu ravnanju pripisati pomen pretežnega vzroka za nesrečo. Pritožbeno sodišče je zmotno menilo, da težo tožničinim kršitvam jemlje okoliščina, da je do nesreče prišlo na prehodu za pešce. Konkretni prehod ni bil namenjen prečkanju kolesarjev, zato je bila tožnica, ki ga je kot kolesarka prevozila (in ne prehodila), v prepovedanem položaju. Njen soprispevek znaša 80 %.
ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK - UPRAVNI SPOR - ČLOVEKOVE PRAVICE
VS00041666
ZNISESČP člen 2, 2/1, 2/2, 5, 9, 9/4. ZUP člen 144, 144/1, 144/1-1. Zakona o utvrđivanju i realizaciji potraživanja građana u postupku privatizacije (Zakon o ugotavljanju in realizaciji terjatev državljanov v postopku privatizacije, Federacija Bosne in Hercegovine, 1997) člen 7, 10, 11, 12.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - razpolaganje s starimi deviznimi vlogami - svobodna volja - aktivnost stranke v postopku - varčevalci Ljubljanske banke iz BIH - napačna uporaba materialnega prava - skrajšani ali poseben ugotovitveni postopek - dopuščena revizija - ugoditev reviziji
Ker so bila devizna sredstva s tožnikove stare devizne knjižice veljavno prenesena na njegov posebni račun za uporabo v postopku privatizacije in torej na dan odločanja revidenta tožnik ni imel terjatve do banke iz prvega odstavka 2. člena ZNISESČP, RS skladno z določbo 5. člena ZNISESČP ne more prevzeti izpolnitve obveznosti za neobstoječo terjatev tožnika.
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da lahko tožena stranka, ki ni tožnikov delodajalec, akontacijo dohodnine, ki jo mora vplačevati v sistem javnih financ, izračuna po nižji (tj. 20 %) stopnji od tiste, ki je določena v šestem odstavku 127. člena Zakona o dohodnini (ZDoh-2);
- ali je materialnopravno pravilna presoja sodišča druge stopnje, da se institut povprečenja, ki ga ureja 120. člen ZDoh-2, lahko uporabi pri izračunu stopnje akontacije dohodnine, ki jo mora tožena stranka, ki ni glavni delodajalec tožnika, vplačati v sistem javnih financ.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00039404
OZ člen 180. URS člen 32, 35. ZZZDR člen 211.
odgovornost socialno varstvenega zavoda - povrnitev nepremoženjske škode - osebe, ki imajo v primeru smrti ali težke invalidnosti pravico do denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci - namestitev upravičenca v socialnovarstvenem zavodu - postavitev skrbnika za poseben primer - domsko varstvo in oskrba - poškodba zaradi padca - dolžno nadzorstvo - volja oskrbovane osebe - izraz volje - osebnostne pravice - nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti - svoboda gibanja - dopuščena revizija
V primeru neupoštevanja varovankine izjave, da ne želi imeti nameščene posteljne ograjice, bi prišlo do kršitve pravice do svobode gibanja (32. člen Ustave) v povezavi s 35. členom Ustave, ki zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.
pravica do povračila škode - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - protipravno ravnanje pravosodnih organov - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - dopuščena revizija
Višje sodišče bi moralo obrazložiti, zakaj ocenjuje, da tožeča stranka s pritožbo in v njej navedeno sodno prakso ni uspela izpodbiti pravilnosti ocene sodišča prve stopnje, da je bilo ravnanje sodišč v skladu z do tedaj uveljavljenimi standardi v „korupcijskih zadevah“. Ker tega ni storilo, je utemeljen revizijski očitek, da ima sodba sodišča druge stopnje pomanjkljivosti, zaradi katerih je ni mogoče preizkusiti, saj nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 14, 258, 258/2, 262, 262/1, 262/2, 367a. OZ člen 179.
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - škoda, povzročena s kaznivim dejanjem - kršitev osebnostnih pravic - kaznivo dejanje nasilja v družini - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina odškodnine - dokazovanje - zaslišanje strank - izostanek tožeče stranke z naroka - dokazovanje z izvedencem - vezanost pravdnega sodišča na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v okoliščinah konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da je za ugoditev tožbenemu zahtevku za plačilo denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo ključen dokaz z zaslišanjem tožnice in da brez njenega zaslišanja obstoja in višine škode ni mogoče ugotoviti ter da je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo izvedbo dokaza z izvedencem, ker je tožeča stranka predhodno onemogočila lastno zaslišanje.
povrnitev škode - subjektivna odškodninska odgovornost - javna pohodna površina - stopnišče - višinska razlika - padec na stopnicah - strokovni standardi - pravila stroke - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dopuščena revizija
Ko gre za stopnišče, pomeni standard normalne pohodne površine zahtevo, da na stopnišču ni pretiranih višinskih odstopanj med sosednjimi stopnicami in bi zato lahko uporabnik to površino ob zadostni skrbnosti in pozornosti normalno prehodil. Ob uporabi navedenega standarda v konkretnem primeru, ko so bile stopnice z izjemo zadnje po višini pretežno enovite, je tožnica utemeljeno pričakovala, da bo taka tudi zadnja stopnica. Ker je ta od sosednje znatno odstopala, tj. za 5,5 cm ali 31,43%, je bila s tem prekinjena ritmičnost gibanja, zato stopnišče (v tem delu) po presoji revizijskega sodišča ne ustreza standardu normalne pohodne površine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038570
ZVPSBNO člen 21, 21/2. OZ člen 168. ZPP člen 86, 86/3, 91, 91/1. URS člen 23, 26.
odgovornost države za delo sodišč - pravica do sojenja v razumnem roku - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - delovni spor - povrnitev škode - izgubljeni dobiček - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sistemsko pogojeni zaostanki - zaključek postopka - merila - dokazni standard pretežne verjetnosti - dovoljenost revizije - postulacijska sposobnost - pooblaščenec s pravniškim državnim izpitom
Ugotovitev, ali bi bilo postopek mogoče končati do natančno določenega dne, je pravzaprav rezultat indičnega sklepanja, saj gre za hipotetični scenarij. Po naravi stvari pa je hipotetični scenarij (kaj-bi-bilo-če-bi-bilo) nedokazljiv. Je samo bolj ali manj verjeten. Dan, ko bi moral biti sodni postopek končan, je hipotetičen in zato le namišljen, nestvaren. Zato tu ni naloga sodišč, da z neovrgljivo natančnostjo ugotovijo dan, od katerega dalje se je pričela kršitev pravice iz 23. člena Ustave. Njihova naloga je le presoditi, ali je dan, ki ga kot začetek kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja zatrjuje tožnik, skladen z omenjenimi merili, argumentabilen ter zato sprejemljiv in verjeten.
povrnitev škode - krivdna odgovornost - javna pohodna površina - neravna tla običajne pohodne površine - padec na pločniku - vzdrževanje pločnika - ravnanje oškodovanca (pešca) - zavrnitev zahtevka
Ne glede na to, da je bila neravnina znatna, pa po drugi strani ni bila zakrita ter za tožnico tudi ne nepričakovana. Po tej poti je namreč tožnica redno hodila v službo in nazaj domov (pot so brez težav dnevno prehajati tudi številni drugi ljudje, približno 1.800 na dan) ter je za „stanje luknje“ vedela. Glede na to je sprejemljiv zaključek, da je tožničina pot iz službe do parkirišča še ustrezala pravnemu standardu normalne pohodne površine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00038574
ZDen člen 72.
sklepčnost tožbe - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe denacionaliziranih nepremičnin - izračun nadomestila - merila - trditveno in dokazno breme - dopuščena revizija
Nepremičnina, kakršna je bila, bi se (glede na doslej znano) lahko uporabljala kot parkirišče. Navedeno ter postavljen denarni zahtevek, ki nujno že sam zase vsebuje tudi trditev o višini premoženjske izgube zaradi nezmožnosti uporabe, za sklepčnost po presoji vrhovnega sodišča zadošča. Strožja zahteva, ki bi stranki nalagala natančno razčlembo oz. izračun nadomestila zaradi nezmožnosti uporabe, bi nazadnje vodila v skrajnost, ko bi stranka morala s pomočjo strokovnjaka utemeljevati višino izgubljene koristi - kar bi od nje terjalo, da tožbi predloži predpravdno (privatno) izvedensko mnenje.
Takšna zahteva ne bi bila ekonomična, hkrati pa v ničemer ne bi prispevala k pravicam strank, da se v kontradiktornem postopku izjavijo tudi o strokovnih razčlembah, ki so predmet dokazovanja z izvedencem. To možnosti namreč lahko v celoti izčrpajo v okviru dokazovanja z izvedencem v samem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00038694
URS člen 39. OZ člen 179. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - kršitev osebnostnih pravic - novinar - žalitev časti in dobrega imena - žaljiva izjava - poslanec - Twitter - tehtanje ustavnih pravic - kolizija med svobodo izražanja ter pravico do dobrega imena in časti - pravica do izjave - povrnitev nepremoženjske škode - protipravnost
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je pravilna in zakonita presoja, da je toženec z zapisom izjave "Na neki FB strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk A. A in B. B. Eno za 30 €, drugo za 35 €. #..." protipravno posegel v tožničine osebnostne pravice.