Revizija se dopusti glede vprašanja ali je lokalna skupnost (občina), ki je s pogodbo urejanje in vzdrževanje javne površine prenesla na izvajalca gospodarske javne službe, prosta vseh obveznosti nasproti oškodovancu, ki izvirajo iz pomanjkljivega izvajanja obvezne občinske gospodarske javne službe (urejanja in čiščenja javnih površin).
dopuščena revizija - povrnitev nepremoženjske škode - pravica do zasebnosti - varstvo osebnih podatkov - relativna javna oseba - pravica do pozabe
Revizija se dopusti glede vprašanja ali posameznik po preteku dogodka, zaradi katerega je bil relativna javna oseba, izgubi lastnosti javne osebe in je upravičen do anonimnosti in varovanja tajnosti osebnih podatkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00029930
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost šole - protipravno ravnanje - vzročna zveza - nasilje v družini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00030611
OZ člen 179. URS člen 34, 35, 39. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 10.
okrnitev osebnostnih pravic - poseg v čast in dobro ime - relativno javna oseba - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - javni interes - rumeni tisk - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava fotografij - sodna praksa Ustavnega sodišča - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - dopuščena revizija
Judikatura ESČP distinkcije med rumenim in resnim tiskom ne pozna in ne ustvarja posebnih kriterijev za različne vrste nacionalnih medijev. Pri iskanju ravnotežja med nasprotujočimi si pravicami oziroma pri presoji dopustnosti posega v 10. člen EKČP je izhodišče presoje (najpomembnejši kriterij), ali je objava prispevala k razpravi v zadevi, ki je v interesu javnosti, kar se razlaga široko. Treba pa je razlikovati med pristnim javnim interesom in zvedavostjo javnosti. Želja bralcev po senzacionalizmu in njihova radovednost glede informacij o zasebnem življenju drugih ne pomenita legitimnega javnega interesa, ki bi upravičil neutemeljen poseg v zasebnost. Poleg javnega interesa je treba pri tehtanju (med drugim) upoštevati tudi poznanost prizadete osebe (pomembno je tudi njeno predhodno ravnanje in dejstvo, da je bila informacija (podoba) objavljena tudi drugje), način pridobitve informacij (ali se je presojala njihova resničnost) in način objave ter vpliv publikacije (število bralcev). Tudi kadar gre za rumeni tisk je torej treba tehtati pravici iz 8. in 10. člena EKČP - pravici do zasebnosti (ali varstvu ugleda) ni mogoče samodejno zagotoviti prednosti. V okviru svobode izražanja so nenazadnje varovani tudi prispevki, ki so namenjeni le zabavi in zadovoljevanju radovednosti. Vendar v teh primerih svoboda izražanja uživa nižjo stopnjo zaščite in jo je treba razlagati ožje.
OZ člen 165, 186, 186/3, 396. ZVPSBNO člen 4, 1, 21, 21/1, 21/2. URS člen 26. ZFPPIPP člen 60, 301, 301/7, 310, 311. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.
povrnitev premoženjske škode - odškodninska odgovornost - odgovornost države za delo sodišč - stečaj dolžnika - insolventnost dolžnika - plačilna nezmožnost - sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - prijava terjatve v stečajnem postopku - trditveno in dokazno breme
Upoštevaje dejansko podlago spora bi tako glede na trditve tožnika in izkazano protipravno ravnanje toženke šele ugotovitev obstoja terjatve med tožnikom in stečajnim dolžnikom lahko vzpostavila odškodninsko odgovornost države kot sekundarno (in ne subsidiarno) varstvo njegovih pravic. Sama insolventnost dolžnika je namreč pri odločanju o zahtevku tožnika v razmerju do države relevantna le glede (obsega) nemožnosti izterjave nesporne, to je med upnikom in dolžnikom ugotovljene terjatve, kar povedano drugače pomeni: na tožniku je breme dokazovanja obstoja (in višine) terjatve med njim in stečajnim dolžnikom ter posledično škode, ki mu je nastala zaradi ravnanj toženke, ker te terjatve ni dobil poplačane od svojega dolžnika.
OZ člen 179. ZPIZ-1 člen 143. ZPIZ-2 člen 403, 429.
odmera nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - vštevanje invalidnine
Invalidnina se ne odšteva od odškodnine, ampak se kot ena od okoliščin primera iz 179. člena OZ upošteva pri odmeri pravične denarne odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Pri tem je treba izhajati tudi iz tega, da denarna odškodnina za negmotno škodo ni čista denarna terjatev, temveč predstavlja denarno satisfakcijo za pravno priznane oblike negmotne škode. Upoštevanje invalidnine oziroma koristi, ki jo je oziroma jo bo oškodovanec imel od prejemanja invalidnine, je torej le ena od okoliščin pri ugotavljanju pravične denarne odškodnine, saj ta v določeni meri (večji ali manjši) tudi kompenzira prizadetost oškodovanca. Zato ni pomembno le, kakšna in kako obsežna je ta prizadetost (torej narava in stopnja prizadetosti), temveč je lahko pomemben tudi razlog za priznanje invalidnine (torej ali je ta priznana za isto vrsto telesne okvare kot odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti).
povrnitev premoženjske škode - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - bolniški stalež - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
To, da oškodovanec ve, koliko zaslužka je "izgubil" v posameznem mesecu (ali poslovnem letu), še ne pomeni, da ve (lahko oceni), kakšen bo celoten izgubljeni zaslužek, ki ga bo utrpel zaradi škodnega dogodka. Dokler zdravljenje ni zaključeno (in zdravstveno stanje ni stabilizirano) namreč ne more vedeti, koliko časa bo škoda še nastajala (do kdaj bo trajal bolniški staž) in kakšna bo (npr. ali (kdaj) se bo v prihodnjih mesecih/poslovnih letih vrnil na delo, ali bo (začasno) delal le krajši delovni čas).
Uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, bi v okoliščinah konkretnega primera ne bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Tedaj namreč še ni bilo jasno, kolikšna škoda bo sploh nastala. Celo nasprotno, tožbo bi moral vložiti, četudi bi bilo jasno da se bo škoda med postopkom povečevala (nejasno bi bilo le koliko časa in v kakšnem obsegu). To pa ni skladno s subjektivno naravo zastaralnega roka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00031311
OZ člen 131. ZFPPod člen 12, 15, 21. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.) - odškodninska odgovornost članov uprave - nelikvidnost - vzročna zveza - izključitev odškodninske odgovornosti - omejitev odškodninske odgovornosti - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja ali protipravno ravnanje kršitve obveznosti po 12. in/ali 15. členu ZFPPod predstavlja temelj za splošno odškodninsko odgovornost na podlagi 131. člena OZ, oziroma, ali je lahko 131. člen OZ "drugi zakon" iz četrtega odstavka 21. člena ZFPPod.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost investitorja - odgovornost izvajalca del - nesreča pri delu - dolžna skrbnost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - sodna praksa Vrhovnega sodišča
Revizija se dopusti glede vprašanja: ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je ob ugotovljenih kršitvah varnostnih ukrepov na gradbišču zaključilo, da toženka kot investitorka v danem primeru ni bila dolžna izvajati varnostnih ukrepov ter izvajati nadzora nad varno izvedbo del.
Vrhovno sodišče je že večkrat odločilo, da je zaradi zagotavljanja pravice do sodnega varstva v primeru, ko tožeča stranka zaradi okoliščin, ki jih je izvedela šele med dokaznim postopkom (največkrat iz mnenja izvedenca), zviša tožbeni zahtevek, ki se nanaša na isto vrsto škode, treba šteti, da je bilo zastaranje tudi glede tega dela prekinjeno že z vložitvijo tožbe. Tožnica je v pripravljalni vlogi z dne 12. 6. 2006 dejansko le zvišala prvotni zahtevek glede na spremenjene okoliščine. Nepotrebna zavrnitev prvotno postavljenega zahtevka tako nikakor ne more biti podlaga za uporabo drugega odstavka 389. člena ZOR, ki je določal, da se šteje, da zastaranje ni bilo pretrgano, če je upnikova tožba zavrnjena.
Zaradi inflacije v zakonu določena minimalna zavarovalna vsota začne izgubljati vrednost od uveljavitve dalje. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo prav, da je zaradi ohranitve realne vrednosti zavarovalno vsoto valoriziralo od dneva uveljavitve zvišanih zakonsko določenih najnižjih zavarovalnih vsot do dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje in ne šele od škodnega dogodka dalje.
Toženki imata prav, ko opozarjata, da bo zaradi obveznosti plačila davka od odškodnine za izgubljeni zaslužek njuna obveznost višja od prisojenih neto zneskov. To sta ugotovili tudi sodišči prve in druge stopnje. To pa pomeni, da imata toženki tudi prav, ko opozarjata, da bo limit iz 19. člena ZOZP/94 dosežen prej. Utemeljeno tudi opozarjata, da zato, ker so jima že pravnomočno prisojeni neto zneski in bosta imeli po zgoraj navedenih kogentnih določbah davčne zakonodaje ob plačilu teh zneskov obveznost plačila davka, v davčnem postopku ne bosta mogli več ugovarjati, da je limit dosežen. Zato je treba v izreku sodbe obveznost toženk omejiti.
Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne pravilnosti pravnomočne odločitve o vprašanju (ne)izpolnitve toženkine pojasnilne dolžnosti v konkretnem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00042014
ZPP člen 3671, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2.
dopuščena revizija - predpogodba - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.
DRUŽINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00033069
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 8, 8/1. ZZZDR člen 106, 106/2, 119, 120. URS člen 26. OZ člen 179.
odgovornost države - odgovornost države za delo njenih organov - odgovornost države za delo sodišč - Center za socialno delo (CSD) - odgovornost države za delo CSD - varstvo, vzgoja in preživljanje mladoletnih otrok - postopek za ureditev stikov med starši in otroki - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - obligacija prizadevanja - ogroženost otroka - odvzem otroka staršem - pravica do družinskega življenja - sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - pravica do odškodnine in trajanje sodnega postopka - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - bodoča škoda
Vzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča in tožnikovim duševnim trpljenjempo presoji pritožbenega sodišča ni zato, ker je takrat, ko je sodišče zvedelo za odtujevanje otrok tožniku, njuna odtujenost od očeta napredovala že do tiste stopnje, ko stiki po mnenju izvedencev otrokoma ne bi bili več v korist. Otroka sta, resda pod vplivom matere, do očeta izjemno hitro razvila negativen odnos, stiki pa bi jima bili v korist le, če bi se pričeli izvajati najpozneje eno leto po začetku spora, razen, če bi ju (a ju ni) k njim spodbujala mati. Pritožbeno sodišče je pojasnilo, da je zaključek o tem, da bi eno leto po začetku spora še lahko vzpostavili stike, da bi bili ti otrokoma v korist, oprlo na mnenje psihologa. Iz tega je izpeljalo zaključek, da je skoraj ves čas, ki je bil na razpolago za uvedbo otrokoma koristnih stikov, potekel že pred razvezno pravdo. Sodišče torej glede na navedeno in ker sta se zakonca še v razvezni pravdi več mesecev poskušala sporazumeti in sta celo sklenila sodno poravnavo o stikih, ni imelo razloga za intervencijo in ukrepanje, ki bi tožniku omogočili oziroma olajšali ponovno združitev z otrokoma. Po prepričanju Vrhovnega sodišča je zgolj na gornjem zaključku temelječa presoja o izključitvi vzročne zveze med postopanjem in odločanjem sodišča, med katerim je prišlo do popolne odtujitve otrok od tožnika, in tožnikovo škodo, preuranjena.
Vrhovno sodišče v zvezi s tem meni, da bi materino zavestno, namerno, zapovedim iz 106. člena ZZZDR nasprotno (torej protipravno) ravnanje, ki je imelo za posledico odtujitev med tožnikom in hčerjo, pomenilo pravno pomemben vzrok v primeru, če bi tožnik odškodnino zahteval zaradi odtujitve od nje (matere) kot povzročiteljice škode. V obravnavani zadevi pa ni tako: tožnik zahtevek utemeljuje s trditvijo, da sta povzročitelja škode organa, za katera odgovarja država, ker materi takega ravnanja nista preprečila.
Vrhovno sodišče opozarja na svoje stališče, da pravnomočnost sodne odločbe, izdane v postopku, v katerem naj bi sodnik ravnal protipravno, ne preprečuje možnosti presoje protipravnosti sodnikovega ravnanja v odškodninskem sporu, ki zaradi njegovega ravnanja teče zoper državo. Je pa treba upoštevati, da odškodninska tožba ni pravno sredstvo zoper odločbo, s katero naj bi bila storjena sodniška napaka. Zato je predpostavka za nastanek odškodninske obveznosti države, da je prizadeta stranka izčrpala pravna sredstva, s katerimi bi v za to predvidenem postopku lahko dosegla razveljavitev ali spremembo sporne pravnomočne sodne odločbe. Ni pa se na to stališče mogoče sklicevati v primeru, ko je bila pritožba vložena, a jo je višje sodišče zavrnilo. V takšnem primeru je, kljub pravnomočnosti odločitve, predmet presoje v odškodninskem sporu še vedno lahko vprašanje, ali so sodniki (prve in druge stopnje) ravnali protipravno v smislu 26. člena Ustave.
Za odločitev v obravnavani zadevi ni odločilno, da je otrokova mati ravnala v nasprotju z zavezami iz 106. člena ZZZDR, saj njeno ravnanje ni pravno pomemben vzrok. Pomembno je v povezavi s presojo protipravnosti ravnanja ali opustitev organov, za katera odgovarja država. ESČP pri presoji, ali je bila zaradi neučinkovitosti pri vzpostavitvi stikov med otrokom in nerezidenčnim staršem, ker jih je oviral oziroma onemogočal rezidenčni starš, kršena pravica iz 8. člena EKČP, upošteva tudi, ali nacionalno pravo določa mehanizme za preprečitev takega ravnanja in ali jih je nacionalno sodišče uporabilo.
Center za socialno delo in sodišče sta imela v času veljavnosti ZZZDR pri zagotovitvi stikov dolžnost prizadevanja, ne rezultata. Ukreniti sta bila dolžna vse, kar je bilo mogoče od njiju razumno pričakovati glede na predpise in specifične okoliščine vsakega posameznega primera, kakršne so bile v času, ko stiki niso bili omogočeni, pa bi bili otroku v korist. Če te zaveze nista kršila, jima protipravnosti ni mogoče očitati.
ZNISESČP člen 1, 1/1, 2, 5, 5/1, 5/2, 12, 12/1. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - prenos sredstev na privatizacijski račun - enotnost sodne prakse - dopuščena revizija - neizplačane devizne vloge - verifikacija stare devizne vloge
Revizija se dopusti glede vprašanja ali so glede na določbo drugega odstavka 2. člena ZNISESČP okoliščine prenosa stare devizne vloge, ki je bil izveden na podlagi predpisa BiH na poseben račun za namen posebne uporabe, pomembne za odločitev o verifikaciji stare devizne vloge, zaradi česar mora pristojni organ za njihovo ugotovitev izvesti ugotovitveni postopek.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali sta sodišči prve in druge stopnje materialnopravno pravilno presodili, da toženec ni izpolnil pojasnilne dolžnosti, s čimer naj bi opustil dolžno skrbnost in zato ravnal protipravno.
URS člen 22, 25, 26. ZPP člen 339, 339/2-14, 367a, 367a/1.
dopustitev revizije - odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo državnega organa - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje
Revizija se dopusti glede vprašanj:
− ali je sodišče druge stopnje zaradi odsotnosti obrazložitve oziroma zaradi pomanjkljive obrazložitve zagrešilo kršitev 22. in 25. člena Ustave RS ter absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,
− ali je sodišče druge stopnje kršilo materialno pravo in pomanjkljivo ugotavljalo pravno relevantna dejstva s tem, ko ni upoštevalo pritožbenih razlogov, ki so se nanašali na utemeljevanje, da so odločitve sodišč vseh stopenj, ki so odločala o kazenskem postopku, odstopale od jasnih odločb in dotedanje ustaljene sodne prakse ter da je šlo za grobo kršenje postopka in namerno razlago jasnih predpisov v nasprotju s sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028996
ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 239. URS člen 127, 127/1.
izredna pravna sredstva - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - prepis pritožbenih navedb v reviziji - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - standard obrazloženosti odločbe revizijskega sodišča - ustavna vloga Vrhovnega sodišča - odpoved kreditne pogodbe - kršitev pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost
Revizija ne odpira pomembnih pravnih vprašanj, saj ponavlja očitke o procesnih kršitvah in napačni uporabi materialnega prava, na katere je odgovorilo že sodišče druge stopnje.
Sodišče druge stopnje je pravilno zavrnilo pritožbene navedbe, s katerimi je tožnica izpodbijala odločitev o zavrnitvi dokaznih predlogov za postavitev izvedenca gradbene in ekonomske stroke. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja zaključek, da je toženkina odpoved kreditne pogodbe imela podlago v objektivno ugotovljivih dejstvih.