Zavarovalno pravo je polno strokovnih izrazov, ki jih povprečen zavarovalec ne razume niti ne more razumeti. Pogosto so tudi splošni pogoji obsežni in zapleteni, kar povprečnemu bralcu otežuje ali celo onemogoča njihovo razumevanje. Skrbnost, ki jo zavarovalnemu zastopniku nalaga opravljanje poklicne dejavnosti, tedaj terja, da splošne pogoje zavarovalcu ne zgolj izroči, pač pa tudi, da strokovne izraze in/ali obsežne oziroma zapletene pogoje zavarovalcu razumljivo pojasni in pri tem uporablja vsakodnevne oziroma povprečnemu zavarovalcu jasne izraze.
V spornem primeru škodne posledice oziroma konkretizacije njenega rizika ni mogoče pripisati tožencu predvsem iz naslednjih razlogov: trhlo drevesno deblo, ki je padlo na cesto, je na njegovem zemljišču ostalo po poseku, izvedenem s strani javnega podjetja pri izvedbi začasne prestavitve električnega daljnovoda; izvajalec poseka med drugimi tudi tega debla ni odpeljal iz gozda, temveč ga je zasul z zemljo; deblo sploh ni bilo vidno, saj je bilo zakrito; od poseka in zasutja debel z zemljo je minilo že 9 let. Upoštevaje navedeno tožencu ni mogoče očitati nobene opustitve dolžne skrbnosti. Od povprečno skrbnega lastnika gozda ni mogoče pričakovati, da bi predvidel zdrs 9 let v zemljo zakopanega trhlega debla, ki ga sam sploh ni videl, na cesto.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00016542
ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3, 371, 371/2. ZZK-1 člen 5, 10, 10/2, 10/3, 141,189, 190. ZIZ člen 254, 254/3. ZIZ-A člen 120. SPZ člen 274, 274/3. URS člen 22, 155. OZ člen 6, 131.
povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost notarke - vpis zastavne pravice na nepremičnini - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vrstni red hipotek - nepremičnina, ki ni vpisana v zemljiško knjigo - sestava zemljiškoknjižnega predloga - vknjižba notarske hipoteke - vknjižba zastavne pravice - sklenitev notarskega zapisa - deklaratornost vknjižbe hipoteke - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče se ne strinja s stališčem pritožbenega sodišča o malomarnosti ravnanja tožene notarke. Notarka je zemljiškoknjižni predlog namreč pravilno vložila, saj je hipoteki navedla v ustreznem vrstnem redu in za hipoteki tudi pravilno vložila en zemljiškoknjižni predlog, ker sta bili obe vezani na eno listino. V obravnavani zadevi sta hipoteki veljavno nastali na nepremičnini, ki ob njunem nastanku še ni bila vpisana v zemljiško knjigo. Zato je imela sklenitev notarskega zapisa, s katerim je bila ustanovljena tožničina hipoteka, še v času vložitve spornega zemljiškoknjižnega predloga pomen vknjižbe zastavne pravice (notarske hipoteke) v skladu s tretjim odstavkom 274. člena SPZ. Določbe 5. člena, drugi in tretji odstavek 10. člena, 189. člen in 190. člen ZZK-1 se v primeru vknjižbe zastavnih pravic na nepremičnini, ki ob ustanovitvi zastavnih pravic ni bila vpisana v zemljiški knjigi, ne uporabljajo za ugotavljanje vrstnega reda zastavnih pravic.
ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00016612
ZPP člen 2, 180, 339, 339/2-8, 371, 371/2. OZ člen 73, 73/1, 73/2, 73/3, 73/4, 103, 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 105/3, 111, 111/5, 382, 382/2. ZD člen 145, 145/1.
predpogodba - prenehanje veljavnosti predpogodbe - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - dodatni rok za izpolnitev - nezapadla obveznost - zamuda z izpolnitvijo obveznosti - sporazumna razveza - konkludentna sklenitev sporazuma - skrbnik za poseben primer - neupravičena oseba - tožeča stranka - razrešitev skrbnika za poseben primer - izjava volje - obresti - dopuščena revizija
Nižji sodišči sta zaradi zmotnega materialnopravnega izhodišča nepravilno presodili, da je bila Predpogodba razvezana oziroma da je tožnica od Predpogodbe enostransko odstopila. Ker Predpogodba še vedno velja, tudi ni pravilna odločitev nižjih sodišč o utemeljenosti zahtevka za plačilo obresti po petem odstavku 111. člena OZ in drugem odstavku 382. člena OZ.
Zaključek nižjih sodišč, da je tožnica od Predpogodbe odstopila zaradi neizpolnitve, je v nasprotju s 103. in 105. členom OZ. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je bil rok za sklenitev prodajne pogodbe (torej rok za izpolnitev Predpogodbe) končno določen na 60 dni po ureditvi zemljiškoknjižnega stanja, ko bo kupec lahko sklenil prodajno pogodbo z lastniki nepremičnin (torej po zaključku zapuščinskega postopka), in ker sta ugotovili tudi, da ni šlo za fiksno pogodbo v smislu 104. člena OZ (saj izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bila bistvena sestavina pogodbe), je napačno stališče nižjih sodišč, ki sta za neizpolnitev pogodbe, zaradi katere je tožnica odstopila od Predpogodbe, šteli že samo dejstvo, da glavna pogodba ni bila sklenjena. Obveznost namreč glede na določila v Predpogodbi sploh še ni zapadla in toženka še ni prišla v zamudo. Zgolj dejstvo, da je toženka na pozive stečajnega upravitelja vrnila glavnico, še ne odvezuje tožnice dolžnosti upnika, da da dolžniku (toženki) dodatni rok po drugem odstavku 105. člena OZ. Poleg tega je že sama Predpogodba v 4. členu uredila posledice situacije, ko glavna pogodba ni sklenjena.
Ker je bila toženka ob vračilu denarja tožnici že razrešena s položaja skrbnice za poseben primer, zapuščinski postopek pa takrat še ni bil zaključen (torej je denar vrnila v svojem imenu zgolj kot ena izmed dedičev dediščine, ki niti še ni bila razdeljena), sta nižji sodišči tudi materialno pravno zmotno presodili, da njena konkludentno izražena izjava volje o sporazumni razvezi Predpogodbe pomeni sklenjen dogovor o sporazumni razvezi v imenu vseh dedičev in neveljavnost Predpogodbe. Takšen dogovor bi lahko sklenil samo tretji stranski intervenient (Center za socialno delo) kot skrbnik premoženja. Toženkino soglasje o sporazumni razvezi Predpogodbe nima pravnih posledic za samo veljavnost Predpogodbe, saj je toženka izjavo volje podala kot neupravičena oseba. Ni bistveno, ali je tožnica za toženkino razrešitev s položaja skrbnika za poseben primer vedela ali ne, saj glede na določbe 73. člena OZ dobra vera nasprotne stranke še ne pomeni veljavnosti pogodbe.
povrnitev premoženjske škode - renta za tujo nego in pomoč - občasna pomoč - popolna odškodnina - dopuščena revizija
Oškodovanec je upravičen do povrnitve vse premoženjske škode, tudi tiste, ki je nastala zaradi nezmožnosti za aktivnosti, ki niso potrebne za »osnovno eksistenco« in jih je opravljal le občasno. Bistveno je, da oškodovanec zaradi zaradi njihove opustitve, ki je posledica zmanjšanih ali uničenih sposobnosti, trpi premoženjsko prikrajšanje - ne le kot izgubo zaslužka, pač pa tudi kot na novo nastal objektivno potreben strošek, ki ga sam z razumnimi ukrepi ne more odpraviti ali zmanjšati in ki je potreben za ohranitev prejšnjega (premoženjskega) stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VS00017801
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c. OZ člen 179.
predlog za dopustitev revizije - kršitev osebnostnih pravic - razžalitev dobrega imena in časti - svoboda izražanja - objektivna žaljivost - povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - višina odškodnine za nepremoženjsko škodo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v konkretnem primeru glede okrnitve razgleda materialnopravno pravilno zapolnjen pravni standard preseganja običajne meje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00016178
OZ člen 132. ZUstS člen 23. ZPP člen 165, 370, 370/1-2, 347, 347/5, 349. ZOdvT člen 12. ZUstS člen 23, 23/2, 23/3.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - navadna škoda - obstoj škode - trditveno in dokazno breme - dokazno breme tožnika - sestava sodišča - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - odločanje po sodniku posamezniku - takojšnje grajanje procesne kršitve - stroški revizijskega postopka - nagrada odvetnika - zahteva za oceno ustavnosti zakona - prekinitev postopka
Glede na ugovore tožene stranke, ki je obstoj škode prerekala, bi morala tožeča stranka dokazati obstoj pozitivne razlike med kupnino, ki naj bi jo prejela od ruskega kupca in vrednostjo delnic. Ta razlika bi se kazala kot izgubljeni dobiček, saj bi predstavljala povečanje premoženja, ki naj bi bilo s škodnim ravnanjem tožene stranke preprečeno (132. člen OZ).
Navadna škoda predstavlja zmanjšanje premoženja oškodovanca. V posledici nerealiziranega odkupa delnic je tožeča stranka obdržala svoje celotno (obstoječe) premoženje. Navadno škodo bi bilo pojmovno mogoče utemeljiti zaradi propadlega posla le ob zatrjevani in dokazani predpostavki, da je ravno zaradi ravnanja tožene stranke prišlo do zmanjšanja vrednosti delnic, ki jih je obdržala tožeča stranka, s čimer naj bi se dejansko zmanjšalo njeno premoženje. Ugotovitev sodišča prve stopnje o dejanski vrednosti delnic po nerealizirani prodaji ruskemu kupcu, ki s pritožbo ni bila izpodbijana, pa sama po sebi izključuje tudi obstoj navadne škode.
poškodba pri delu - padec z lestve - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - soprispevek oškodovanca
Že iz tožnikovih navedb, povzetih v sodbi sodišča prve stopnje, da je padal z glavo navzdol, pri čemer si jo je zaščitil z roko in si tako poškodoval komolec, je očitno, da tožnik ni sestopal tako, da bi bil ves čas tritočkovno oprt, saj v takšnem primeru ne bi mogel pasti na tak način. S takšnim sestopom tožnik ni ravnal s skrbnostjo, ki se pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, ki opravlja delo, kakršno je opravljal tožnik. Glede na navedeno je tožnikov soprispevek k nastanku škode treba oceniti kot odločilnega, zato ne zadošča le določitev simboličnega soprispevka, za kakršnega sta se odločili sodišči druge in prve stopnje. Tožnik je z nepravilnim načinom sestopa po lestvi, ki ni le v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od povprečno usposobljenega delavca, temveč tudi v nasprotju s skrbnostjo, ki se lahko pričakuje od vsake povprečne razumne odrasle osebe, prispeval k nastanku škode v višini 60 %, kar pomeni, da mu je toženec dolžan povrniti 40 % odmerjene pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo in ugotovljene premoženjske škode.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VS00017432
ZFPPIPP člen 43, 43/1, 43/1-2. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost članov nadzornega sveta - huda malomarnost - opustitev - trditvena podlaga
Revizija se dopusti glede vprašanj ali:
- člani nadzornega sveta po določilih ZFPPIPP odškodninsko odgovarjajo upnikom družbe za kršitev (opustitev) iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZFPPIPP, do katere je prišlo v času, ko družba še ni bila insolventna,
- je tožeča stranka v konkretnem primeru podala zadostno trditveno podlago za ugotovitev hude malomarnosti toženca zaradi kršitve iz 2. točke prvega 43. člena ZFPPIPP.
Določbo tretjega odstavka 243. člena OZ je treba razumeti na način, da se upošteva morebitna korist, ki je nastala s škodnim ravnanjem in ne že pred njim. Protipravno ravnanje, ki se očita tožencu, je sklenitev posojilnih pogodb in pogodbe o odstopu terjatve, te pa so bile sklenjene po 15. 1. 2001. Za to časovno obdobje pa toženec ni podal trditev, da bi z njegovim dejanjem nastala kakšna korist.
14. člen ZPP določa, da je pravdno sodišče glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, kadar tožbeni zahtevek temelji na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Navedeni člen ne predpisuje načina, kako pravdno sodišče kazensko sodbo pridobi, zato je za pridobitev in vpogled v obsodilno sodbo treba uporabiti druge določbe ZPP, ki določajo predložitev dokazov. V pravdnem postopku velja razpravno načelo. Preiskovalno načelo je izjema. Uveljavljeno je za primer, kadar sodišče meni, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati (drugi odstavek 7. člena v zvezi s 3. členom ZPP).
Tretji odstavek 226. člena ZPP omogoča, da sodišče (na predlog stranke) preskrbi kazensko obsodilno sodbo samo, vendar le v primeru, če stranka sodbe ne pridobiti sama. Če stranka to lahko doseže, velja predložitvena dolžnost stranke.
BANČNO JAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VS00017431
ZGD-1 člen 263. ZBan-1 člen 66, 177. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - uprava banke - odškodninska odgovornost članov uprave bank - skrbnost ravnanja uprave
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali član uprave odgovarja družbi za škodo tudi v zvezi s sklepi uprave, o katerih je zaradi preprečevanja konflikta interesov s soglasjem nadzornega sveta družbe namesto člana odločal njegov pooblaščenec kot nadomestni član,
- ali uprava banke zadosti zahtevam po skrbnem ravnanju iz 263. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) v zvezi z določbami 66. člena ter 177. člena Zakona o bančništvu (ZBan-1), ko svojo odločitev opre na predloge in gradiva strokovnih služb.
Odmera pravične denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo je odraz dveh načel. Prvo je načelo individualizacije, ki se kaže v vezanosti na konkretne okoliščine posameznega odškodninskega primera (posameznik kot neponovljiva celota ter obseg in vsebina njegovega telesnega in duševnega trpljenja, ki sta ravno tako edinstvena). To načelo naj uveljavi izravnalno pravičnost (denarno zadoščenje naj v okviru danih možnosti izravna s škodnim dogodkom porušeno vrednostno sorazmerje). Drugo načelo je načelo objektivne pogojenosti, s katerim se zasleduje razdeljevalna pravičnost (iustitia distributiva) oziroma sorazmerna enakost med več osebami glede na težo primera, kar je izraženo tudi v ustavnih načelih enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic (14. in 22. člen Ustave RS).
OZ člen 179, 179/1, 179/2, 180, 180/2, 182. URS člen 14, 22.
povrnitev nepremoženjske škode - posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti bližnjega (otroka) - načelo individualizacije in objektivne pogojenosti višine odškodnine - višina odškodnine - katastrofalna škoda ponesrečenca - tetraplegija - duševna zaostalost - odstop od sodne prakse - dopuščena revizija
Vez med starši in (zlasti majhnimi) otroki je biološko gledano drugačna, kar je pri presoji duševnih bolečin staršev in odškodnine treba upoštevati. Razumsko in življenjsko gledano je vez med starši in otrokom edinstvena in močna, vkoreninjena v globlje strukture človekove osebnosti, in s tem drugačna od drugih vezi, ki jih ljudje oblikujemo v času nadaljnje socializacije. Duševne bolečine staršev otrok, ki utrpijo tako katastrofalno škodo, so vsekakor intenzivnejše.
Tožnica je zaradi sinove izjemno težke invalidnosti upravičena do višje odškodnine, ker se je v celoti odpovedala uresničevanju pravic iz svoje osebnosti - pustila je študij in delo ter svoje življenje v celoti posvetila skrbi za hudo poškodovanega sina.
Primer se razlikuje od drugih po tem, da je ob tetraplegiji, ki je že sama po sebi primer izjemno hude invalidnosti, pri neposrednem oškodovancu podana še kronična dihalna odpoved, zaradi katere je njegovo življenje vsak trenutek odvisno aparata, katerega pravilnost delovanja je skrb in odgovornosti v večjem delu tožnice, pa tudi tožnika. Zaradi te okoliščine je življenje tožnikov močno spremenjeno in praktično v celoti podrejeno skrbi in negi hudo poškodovanega otroka. Prav zato škodnega primera ni mogoče v celoti primerjati z nobenim od primerov v dosedanji slovenski sodni praksi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00017011
ZPP člen 370, 370/3. OZ člen 352, 352/2.
razlogi za revizijo - obseg revizijske presoje - izpodbijanje dejanskega stanja z revizijo - zastaranje zahtevka
Ugotovitev, da se je tožnikovo zdravljenje zaključilo v letu 2008, ne more biti predmet revizijskega preizkusa. Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je pravilen materialnopravni zaključek, da je tožbeni zahtevek zastaral.
ZPP člen 358, 358-1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 131.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost - padec na mokrih tleh - profesionalna skrbnost - pritožbena obravnava - sprememba dokazne ocene pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00017013
ZPP-D člen 41, 41/1, 41/2, 191, 191/1-2, 367, 367/2, 377.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - navadno sosporništvo - zavrženje revizije
Tožeča stranka je vrednost spornega predmeta v tožbi opredelila z zneskom 50.000 EUR. Toženci so trije in so navadni sosporniki (2. točka prvega odstavka 191. člena ZPP).1 Po pravilu iz drugega odstavka 41. člena ZPP se dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega dela tožbenega zahtevka, ki v razmerju med tožečo stranko in toženci odpade na vsakega posameznega toženca, ne pa po seštevku njihovih vrednosti.2 Povedano drugače: v tožbi naveden znesek (50.000 EUR) pomeni seštevek vrednosti, tretjina te vrednosti, kolikor odpade na posameznega toženca, pa ne presega revizijskega praga.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična odškodnina - enotna odškodnina - višina odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - strah
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode in izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna. Medsebojna primerjava enotnih odškodnin je nujen pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Le na takšen način je mogoče preizkusiti pravilnost uporabe načela objektivne pogojenosti odškodnine in opraviti razmejitev med običajnimi, težjimi in katastrofalnimi škodami
ZGO-1 člen 2, 89, 89/1, 89/5, 90, 90/1, 95, 95/1, 96, 96/1. URS člen 26.
povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - uporabno dovoljenje - postopek izdaje uporabnega dovoljenja - napake v postopku - odškodninska odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost ravnanja upravnega organa - vzročna zveza - vmesna sodba - dopuščena revizija
Za presojo protipravnosti ravnanja upravnega organa je bistvena ugotovitev pravnomočne sodbe, da je investitor objekta izjavo le podpisal, ker je kot investitor objekta moral sodelovati do konca upravnega postopka, ugotovljenih pomanjkljivosti na tehničnem pregledu pa ni odpravil. Uradna oseba upravnega organa, ki je vodila postopek izdaje uporabnega dovoljenja, se s tako vsebinsko prazno izjavo ne bi smela zadovoljiti, najmanj kar bi se od nje pričakovalo je, da bi ugotovila, katere pomanjkljivosti so bile odpravljene, kdaj in na kakšen način.
dopuščena revizija - razžalitev dobrega imena in časti - pravica do časti in dobrega imena - test sorazmernosti - pravica do izjave - kolizija ustavnih pravic
Revizija se dopusti glede preizkusa procesne in materialnopravne pravilnosti ravnanja sodišča glede testa sorazmernosti, ki bi ga sodišče glede na nasprotujoče si pravice do časti in dobrega imena ter pravice do enakega varstva pravic na eni strani in pravice do svobode govora na drugi strani moralo opraviti, in preizkusa materialnopravne pravilnosti presoje vprašanja, ali je ob tem, da je sporne navedbe toženka podala v postopku, ob upoštevanju vseh okoliščin protipravno posegla v čast in dobro ime tožnice.