določitev najemnika stanovanja po razvezi zakonske zveze
Drugi odstavek 110. člena SZ-1 določa, da če se prejšnja zakonca ne moreta sporazumeti o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, odloči o sporu na zahtevo enega od njiju sodišče v nepravdnem postopku, pri tem pa upošteva stanovanjske potrebe prejšnjih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki skupaj z njima stanujejo, ter druge okoliščine primera.
enostranski umik predloga - nepravdni postopek - nasprotni udeleženci
Sodišče prve stopnje se v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na določbo 188. člena ZPP o umiku tožbe, saj za umik predloga v nepravdnem postopku veljajo določbe 25. člena ZNP-1. Le-ta določa, da lahko predlagatelj umakne predlog do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Za tak umik ni potrebno soglasje nasprotnega udeleženca.
stroški izvršilnega postopka - potrebnost stroškov - novo izvršilno sredstvo
Ravnanje upnice v konkretnem primeru ne utemeljuje ocene o potrebnosti stroškov predloga za dodatno izvršilno sredstvo, vloženega v kratkem časovnem obdobju po predhodno vloženem, brez pojasnila o razlogih za takšno postopanje.
Višjo omejitev zaradi obveznosti preživljanja družinskega člana (ali druge osebe, ki jo je dolžan preživljati po zakonu) izvrševalec sklepa o izvršbi glede na peti odstavek 102. člena ZIZ upošteva, če mu dolžnik obveznost preživljanja izkaže z javno listino. Ugovornim trditvam o dolžnikovi preživninski obveznosti in s tem višji omejitvi, ki jo mora dolžnikov dolžnik iz tega naslova upoštevati pri izvrševanju sklepa o izvršbi, upnik v odgovoru na ugovor ni v ničemer nasprotoval.
ZPP člen 365-2, 366. ZNP-1 člen 40, 40/1, 40/5, 40/6, 42, 179.
dovolitev nujne poti - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje - stroški postopka - postopek za dovolitev nujne poti - nujna pot - določitev nujne poti - priklop na javno kanalizacijsko omrežje
Neutemeljene so pritožbene navedbe predlagateljev, da je sodišče prve stopnje odmerjene priglašene stroške nasprotnih udeležencev nepravilno naložilo predlagateljema, ker je bil postopek dejansko nepotreben. Po 179. členu ZNP-1 stroške postopka za določitev nujne poti namreč krije predlagatelj. Sodišče prve stopnje je predlogu predlagateljev ugodilo in dovolilo nujno komunalno pot preko nepremičnin nasprotnih udeležencev v korist njunih nepremičnin za potrebe priklopa kanalizacije na kanalizacijsko omrežje (določbe 88. do 91. člena SPZ in 175. do 178. člena ZNP-1), zato ne držijo pritožbene navedbe, da postopek dejansko ni bil potreben oziroma predstavlja nagajanje nasprotnih udeležencev predlagateljema. Sodišče prve stopnje je odločitev sprejelo po izvedenem dokaznem postopku - sprejelo je izvedensko mnenje sodnega izvedenca za gradbeništvo in njegovo pisno dopolnitev, opravilo dva naroka pri sodišču (21. 9. 2022 in 3. 7. 2023) in narok ter ogled na kraju samem 20. 10. 2022 in zaslišalo četrtega nasprotnega udeleženca. Stroški izdelave izvedenskega mnenja in njegove dopolnitve, ogleda na kraju samem in narokov za glavno obravnavo so bili glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča potrebni stroški. Same odmere stroškov pa predlagatelja konkretno niti ne izpodbijata.
Ob izkazanemu poskusu pobega tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da ni utemeljeno pričakovati, da bi pobegnil, saj sam predlog za predčasno prestajanje zaporne kazni z ničemer ne odpravlja begosumnosti.
zavrnitev predloga za izvršbo - izvršilni naslov - sodna poravnava - preživnina
Pritožba se zavzema za t. i. namensko razlago sodne poravnave. Vedar je ugotavljanje namena oziroma razlogov in vzrokov, zakaj sta stranki sklenili sodno poravnavo določene vsebine, pravno nepomembno, saj izvršilno sodišče nima pristojnosti, da bi presojalo namen (prav tako ne pravno pravilnost ali logičnost sklenjene) sodne poravnave, temveč je strogo vezano na jezikovni pomen v njej sklenjenih zavez.
napotitveni sklep v zapuščinskem postopku - spor o uporabi prava - spor o dejstvih
Sodišče mora po določbah 210. in 212. člena ZD ob izdaji napotitvenega sklepa posamezne dediče napotiti na pravdo glede vseh spornih dejstev oziroma pravnih vprašanj, ki se prilegajo tema dvema določbama, in sicer po stanju ob izdaji napotitvenega sklepa.
Ker iz uvoda izpodbijanega sklepa izhaja, da je v zadevi več upnikov, iz izreka in iz obrazložitve izpodbijanega sklepa pa ni razvidno, kateri upnik je odgovoril na ugovor tretje in priglasil stroške, ni mogoče preizkusiti, na katerega upnika se izpodbijana odločitev nanaša.
sklep o domiku nepremičnine - pričakovalna pravica kupca - umik predloga za izvršbo
Novela ZIZ-J, ki je uveljavila, da zoper sklep o domiku ni pritožbe, nepravilnosti pri dražbi pa se lahko uveljavljajo v pritožbi zoper sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, kakor tudi Novela ZIZ-L, ki je uzakonila spletno javno dražbo kot dodaten način prodaje nepremičnine, v varovanje kupčevega ali dolžnikovega pravnega položaja nista prinesli nobenih sprememb.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je utemeljen sum bil pravnomočno ugotovljen, saj je z zavrnitvijo ugovora zoper obtožnico le-ta postala pravnomočna. V takem primeru je mogoče utemeljen sum ovreči le, če se izkažejo nova dejstva in okoliščine, ki lahko vplivajo na presojo o obstoju utemeljenega suma, takšna dejstva pa se v obravnavani zadevi po pravnomočnosti obtožnice niso izkazala.
Tožnik v pritožbi niti ne izpodbija zaključka sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da je dopis z dne 7. 4. 2021 poslal Državnemu odvetništvu RS. Ker tožnik ni izkazal, da je bil dopis z dne 7. 4. 2021, v zvezi s katerim je tožnik dokazoval podajo predloga za mirno rešitev spora, poslan Dravnemu odvetništvu RS, je že iz tega razloga pravilen zaključek sodišča prve stopje, da tožnik ni izkazal, da bi pred državnim odvetništvom RS sprožil poskus mirne rešitve spora. Tudi sicer pa ta tožnikov dopis po vsebini ne predstavlja predloga za mirno rešitev konkretnega spora, v zvezi s katerim je bila vložena tožba v obravnavani zadevi.
neplačilo sodne takse - domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - potrdilo o plačilu sodne takse - podatki o prometu na transakcijskem računu
Sodišče prve stopnje je izdalo izpodbijani sklep ravno na podlagi vpogleda v svoje evidence plačil. Na dolžniku je dokazno breme, da to ugotovitev izpodbije. Za odločilno navedbo o zrušenem računalniškem sistemu in spletni banki ni predložil nobenega dokaza. Tudi ni pojasnil zakaj potrdila o plačilu ali izpiska prometa na TRR ne bi mogel dobiti na banki in ga predložiti sodišču, če je plačal prek spletne banke.
Stališče sodišča prve stopnje, da pri izvršbi z rubežem terjatve ni vsebinsko presojalo obstoja terjatve, da ni vsebinsko odločalo o njej in da je upnik s prenosom terjatve pridobil zgolj procesno aktivno legitimacijo za uveljavljanje zarubljenih terjatev, sicer drži. Vendar to ne spremeni, da bi moralo sodišče presoditi ali je upnik do začetka stečajnega postopka nad dolžnikom zarubil dolžnikove terjatve do njegovih 35 dolžnikov in na njih pridobil zastavno pravico, ki se v stečajnem postopku odraža kot ločitvena pravica. Teh dejstev sodišče prve stopnje ni ugotavljalo.
Tožeča stranka se je sklicevala na dve podlagi, od katerih je odvisna odločitev o temelju zahtevka, pri čemer je tudi trditve o nepravilno izpolnjeni pojasnilni dolžnosti temeljila na dveh sklopih trditev. Ker je s pritožbenimi navedbami uspela omajati zaključke prvostopnega sodišča glede pravilno izpolnjene pojasnilne dolžnosti v celoti, ne da bi izpodbijala zaključke o neobstoječi zdravniški napaki, je bilo potrebno razveljaviti sodbo v celoti, saj za zaključek o odškodninski odgovornosti tožene stranke zadošča že ugotovljena odgovornost po eni od dveh zatrjevanih podlag.
stroški izvedenca - odmera stroškov - sklep o popravi - nerelevantne pritožbene navedbe - neupoštevne navedbe - prispevki za zdravstveno, invalidsko in pokojninsko zavarovanje - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - prispevki za obvezno zdravstveno zavarovanje
Za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa sodišča prve stopnje o popravi niso pravno relevantne pritožbene navedbe predlagateljev, s katerimi izražata nestrinjanje z izdelanim izvedenskih mnenjem. Predmet pritožbenega preizkusa je namreč sklep sodišča prve stopnje o popravi sklepa o odmeri stroškov izvedencu z dne 1. 8. 2023. Tega pa predlagatelja konkretizirano niti ne izpodbijata.
dedni dogovor - izpodbijanje - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Dedinje so se z dednim dogovorom sporazumele o delitvi in načinu delitve dela zapuščine, katerega obseg ni bil sporen, in so na podlagi dispozitivnih pravic že v okviru zapuščinskega postopka uredile vprašanje delitve z dednim dogovorom, s čimer je nastala pogodba civilnega prava. Ta ima učinek sodne poravnave. Zapuščinsko sodišče je, v skladu s 3. odstavkom 214. člena ZD, takšen dedni dogovor zajelo v izrek sklepa o dedovanju, s čimer pa sklenjeni dedni dogovor ni izgubil učinka sodne poravnave. Dedič lahko dedni dogovor izpodbija s tožbo,5 medtem ko v zapuščinskem postopku s pritožbo njegove razveljavitve ali spremembe ne more doseči.
Evidentiranje stavbe in njenih posameznih delov v prostorske evidence je, kot to določa člen 1 ZVEtL-1, pod pogoji iz citiranega člena in nadaljnjih, namenjeno uskladitvi nepremičninskih evidenc z dejanskim stvarnopravnim položajem nepremičnin, pri čemer je namen ZKN3 (med drugim) v zagotovitvi pravilnih in popolnih podatkov o nepremičninah, ki izkazujejo dejansko stanje v prostoru. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je prvostopno sodišče odločitev o vpisljivosti izdanega elaborata kot strokovne podlage temeljilo na dejanskem stanju, kot ga je v izdanem elaboratu ugotovil strokovnjak geodetske stroke, ki mu je sodišče v celoti sledilo, glede na zaključek v sklepu, da elaborat povzema dejansko stanje nepremičnine v naravi.