actio pro socio - stroški postopka - rok za plačilo predujma
V obravnavani zadevi (tudi) za pritožnico ni sporno, da je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) vložila t. i. družbeniško tožbo (actio pro socio) iz 503. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Zahtevek uveljavlja zoper poslovodjo družbe (v nadaljevanju toženo stranko oziroma toženca) na podlagi tretjega odstavka citiranega člena ZGD-1, saj naj bi slednji kršil svoje dolžnosti v zvezi z upravljanjem družbe A. (točka 3 obrazložitve). V takšnih sporih v skladu četrtim odstavkom 503. člena ZGD-1 družba krije stroške postopka (cilj tožbe je izpolnitev obveznosti v korist družbe), zato se ji v ta namen naloži plačilo predujma.
prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo - predkupna pravica družbenika pri prodaji poslovnega deleža - obvestilo družbenikom o nameravani prodaji
Pritožniki neutemeljeno vztrajajo na stališču, da predkupna pravica družbenikov v primeru prodaje poslovnega deleža znotraj družbe obstoji že po samem zakonu. Prenos poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo ureja določba 481. člena ZGD-1. V sodni praksi je sprejeto enotno stališče, da se dolžno obvestilo iz petega odstavka 481. člena ZGD-1 nanaša na četrti odstavek istega člena in da v primeru, ko namerava družbenik prodati svoj poslovni delež drugemu družbeniku, po samem zakonu obvestilo o nameravani prodaji ni potrebno. Takšno stališče je bolj utemeljeno tudi po mnenju pravnih teoretikov, ki pri tem poudarjajo namen instituta predkupne pravice v družbi z omejeno odgovornostjo. Po oceni sodišča druge stopnje je sodišče prve stopnje zavzelo tudi pravilno stališče, da predkupna pravica za primer prenosa poslovnega deleža med družbeniki samimi v Družbeni pogodbi ni dogovorjena.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSK00068875
ZGD-1 člen 8, 263, 263/2, 263/4, 264, 264/1, 264/2, 527,530, 542, 543, 547, 547/2, 548. ZFPPIPP-UPB8 člen 14, 34-39, 42, 249, 350. OZ-UPB1 člen 433, 168, 352, 353.
prevzem premoženjske celote - dejanski koncern - vodenje in odgovornost pri dejanskih koncernih - spregled pravne osebnosti - odškodninska odgovornost družbenikov in poslovodij
Prenosniku premoženja ne pripada legitimacija za uveljavitev zahtevka na podlagi 433. člena OZ zoper prevzemnika premoženjske celote.
Dejanski koncern po določbi prvega odstavka 530. člena ZGD-1 predpostavlja razmerje med obvalujočo iin odvisno družbo, v kateri ima obvlaldujoča družba možnost poslovodnega obvladovanja odvisne družbe. Resničnost trditev, da so vse poslovne odločitve pri obeh družbah sprejemali vsi toženci skupaj (ne glede na njihov formalni položaj), bi zato vodila kvečjemu k razlagi o obstoju koncerna z razmerjem enekopravnosti po tretji alineji prvega odstavka 530. člena ZGD-1.
Škoda v primeru koncernske odgovornosti tožencev na temelju 547. in 548. člena ZGD-1 ni enaka škodi, ki je nastala upnikm, ker njihove terjatve v stečajnem posotpku ne bodo v celoti poplačane (42. člen ZFPPIPP).
ZGD-1-UPB3 člen 50, 50/1, 50/1-13, 52, 52/2, 306, 512.
pravica družbenika do informacij in obveščenosti - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - zloraba pravice - izvršljivost sklepa
Razlaga, da bi v primeru, ko sta v družbi samo dva družbenika in je eden hkrati tudi poslovodja, o poslovodjevi zavrnitvi pravice do informacije morala odločati še skupščina, je v nasprotju z namenom pravice do informacije in pomeni nesorazmerno omejitev pravice do sodnega varstva. Ker mora poslovodja na zahtevo družbenika odreagirati nemudoma, v predmetni zadevi pa je sodišče ugotovilo, da je predlagateljica zahtevo podala 21.9.2021 in da nanjo ni dobila odgovora vse do vložitve predmetnega predloga 22.12.2021, so zato izpolnjene predpostavke za obravnavo predloga.
Prav zato, ker morajo biti informacije, ki jih zahteva predlagateljica, predvsem zaradi jasnosti in preglednosti podane čim bolj celovito, je predlog utemeljen v celoti, kljub temu, da morda s posameznimi dokumenti predlagateljica že razpolaga.
IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00066255
ZIZ člen 272, 272/2.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - izpodbijanje sklepa skupščine - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe
Pogoji oziroma predpostavke za izdajo tovrstne začasne odredbe (in ki morajo biti podani kumulativno) so verjeten izkaz obstoja nedenarne terjatve, eden izmed pogojev iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ in pogoj reverzibilnosti, ni pa je mogoče izdati v primeru iz prve alineje drugega odstavka 272. člena (nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena).
Glede na pravkar povedano je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da v postopku ni bilo izkazano, da bi katerikoli stranki v zvezi z (ne)izdajo začasne odredbe nastale hujše neugodne posledice kot nasprotni stranki in da sta v tem smislu v enakem položaju. Pritožbeno sodišče sicer soglaša s stališčem pritožbe, da za tožnika kot družbenika toženke ni povsem vseeno (to ga moti oz. temu nasprotuje), ali bo skrben pregled poslovanja družbe s strani konkurenta opravljen ali ne, ampak to samo zase ne predstavlja oz. dokazuje (s stopnjo verjetnosti) obstoja "hujših neugodnih posledic" (vsaka neugodnost v tej zvezi seveda ni pravno relevantna). Le-te namreč morajo biti ustrezno konkretizirane in njihov obstoj izkazan na realni in ne zgolj na splošni in hipotetični ravni, česar pa tožnik ni v postopku ni uspel izkazati.
URS člen 22. ZGD-1 člen 481, 481/3, 482, 482/1, 508. OZ člen 2, 3, 5. ZSReg člen 31, 36.
ničnost sklepov skupščine - prenos poslovnega deleža - družbenik - izpodbojna pravna domneva - načelo vestnosti in poštenja - deklaratorni vpis v sodni register - konstitutivnost vpisa v sodni register
Sodišče prve stopnje je glede na pravilne in dovolj raziskane pravno odločilne okoliščine v zadevi sprejelo odločitev, ki je materialno pravno pravilna ter v zadostni meri in pravilno razumeva stališča VSRS v odločbi III Ips 17/2021 z dne 24. 8. 2021. Pravilno razumeva stališče VSRS, da določba prvega odstavka 482. člena ZGD-1 ureja samo učinke prenosa pravno poslovne pridobitve poslovnega deleža med družbo na eni strani in med pridobiteljem ter odsvojiteljem na drugi strani, ki so v razmerju do družbe le legitimacijski in omejeni (družba se na legitimacijski učinek vpisov sodni register ne more sklicevati v primeru, ko odsvojitev oziroma pridobitev poslovnega deleža še ni vpisana v sodni register, a je do nje prišlo, družba pa je s tem seznanjena). Neomejeno sklicevanje na legitimacijski učinek vpisov v sodni register lahko vodi v zlorabe (kršitev načela vestnosti in poštenja iz 5. člena OZ), ko bi prejšnji imetnik, kljub veljavnemu prenosu poslovnega deleža (tretji odstavek 481. člen ZGD-1) še vedno izvrševal pravice iz poslovnega deleža.
BANČNO JAVNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSK00066116
ZGD-1-UPB3 člen 38.a, 263, 270.a, 281.b.. ZBan-1I člen 164, 166, 167.. ZUKSB člen 2, 2/2.. Uredba o izvajanju ukrepov za krepitev stabilnosti bank (2013) člen 16, 16/2.
odškodninska odgovornost članov uprave - nasprotje interesov - soglasje nadzornega sveta - vzročna zveza
Pritožniki ne morejo uspeti niti s sklicevanjem na 164. člen v zvezi s 166. in 167. členom takrat veljavnega ZBan-1, saj so ti členi urejali največjo možno izpostavljenost banke proti posameznim osebam v posebnem razmerju z banko. Ne gre torej za specialno določbo v razmerju do 270. a člena ZGD-1, ki ureja vprašanje obvladovanja konflikta interesov.
Drži sicer, da se Uprava mora zanesti na svoje strokovne službe. Vendar bi predlogom služb brez zadržkov lahko sledila kvečjemu v primeru, da iz njihovih poročil ne izhajajo nobena opozorila. V predmetni zadevi je strokovna služba opozarjala na kreditno nesposobnost kreditojemalca pod predpostavko enakega obsega in uspešnosti poslovanja, zato bi Uprava morala pred odločitvijo po potrebi pridobiti dodatne informacije, predvsem pa razpravljati o razlogih za in proti dodelitvi kredita in o tem, kakšno tveganje predstavlja odobritev dodatnega kredita A. d.d. ter kako kredit ustrezno zavarovati.
V tej zvezi je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi zavzelo tudi pravilno stališče, da bi bil lahko ničen kvečjemu le pravni posel, s katerim je delniška družba dala finančno pomoč pri pridobivanju delnic, ne pa tudi pravni posel, ki je podlaga za pridobitev delnic (248. člen ZGD-1 in 43. člen ZBan-1). Pridobitelj delnic, ki od delniške družbe prejme finančno pomoč, namreč ostane lastnik delnic, ker prepoved finančne pomoči ne sega na pravni posel med odsvojiteljem in pridobiteljem delnic.
statusno preoblikovanje družbe - sklic skupščine - neveljavnost sklepa skupščine
V obravnavanem primeru kot odločilno okoliščino za razsojo glede vprašanja pravilnosti sklica skupščine izpostaviti dejstvo, da je bil sklicatelj skupščine najkasneje s sprejemom povratnic vročenih vabil na skupščino seznanjen z dejstvom, da je na skupščino družbe vabil (že) umrla družbenika, zaradi česar skupščina družbe z dne 27. 10. 2022 ni bila pravilno sklicana. Imetniki korporacijskih pravic iz spornih poslovnih deležev so bili namreč dediči po pok. A. A. in pok. B. B., ki pa na skupščino družbe niso bili vabljeni.
ZGD-1 člen 191, 191/3, 195, 195/2, 333, 334, 334/2, 336, 337, 339, 339/3, 340, 476, 476/1, 478, 478/3.. SPZ člen 40.. ZSReg člen 29, 29/2, 33, 34, 36, 36/1.. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 10, 10/2, 11, 11/1, 11/1-3.
povečanje osnovnega kapitala z vložki - vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register - pravni interes delničarja za pritožbo - stvarni vložek - revizorjevo poročilo
Iz vsebine registrskega vpisa je razvidno, da subjekt vpisa razpolaga s Pogodbo o izročitvi stvarnega vložka, ki vsebuje tako zavezovalni pravni posel, ki je pravni naslov za prenos lastninske pravice na pridobitelja (subjekt vpisa), kot tudi razpolagalni pravni posel (sporazum o prenosu lastninske pravice), s katerim družba A. d.o.o., lastnica nepremičnine, ki je predmet stvarnega vložka, dovoljuje da se pri tej nepremičnini vknjiži lastninska pravica na ime subjekta vpisa (primerjaj 40. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). Glede na navedeno ne drži pritožbeni očitek, da subjekt vpisa sodišču ni predložil veljavnega pravnega posla, na podlagi katerega je mogoč prenos lastninske pravice v zemljiški knjigi. S predložitvijo takšne listine je zadoščeno tudi sprejetemu skupščinskemu sklepu, da mora družba A. d.o.o. stvarni vložek prenesti na družbo pred vpisom v sodni register. In prav to je navedena družba s sklenjenim pravnim poslom tudi storila. Če pa subjekt vpisa (še) ni poskrbel za formalno izvedbo vpisa lastninske pravice v njegovo korist v zemljiški knjigi, to ni pomanjkljivost, ki bi onemogočala realizacijo sprememb v sodnem registru. V tem kontekstu se tako pritožnik neutemeljeno sklicuje na smiselno uporabo tretjega odstavka 191. člena ZGD-1, iz katerega med drugim izhaja, da mora biti v primeru ustanovitve delniške družbe s stvarnimi vložki, le - tej omogočeno trajno in prosto razpolaganje s takšnimi vložki, saj priložena listina dokazuje, da je nepremičnina, ki je predmet stvarnega vložka, na podlagi Pogodbe o izročitvi stvarnega vložka že prešla v premoženjsko sfero subjekta vpisa. Registrsko sodišče v fazi objave sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe presodi le, ali je bila listina (poročilo revizorja o stvarnih vložkih) izdana po pravilnem postopku. Ob smiselni uporabi tretjega odstavka 478. člena ZGD-1 registrski organ zavrne vpis, če revizor ugotovi, ali če je očitno, da je poročilo iz prvega odstavka 476. člena tega zakona nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom, ali če revizor izjavi ali registrski organ meni, da je vrednost stvarnega vložka bistveno manjša od zneska osnovnega vložka, za katerega je dan stvarni vložek. Pritožnik sicer zatrjuje, da glede na drugi odstavek 195. člena ZGD-1 poročilo revizorja o stvarnih vložkih ne vsebuje nobenih ocenjevalnih metod, ki naj bi bile uporabljene pri pregledu povečanja osnovnega kapitala, a pri tem svojih zatrjevanj ne konkretizira (ne zatrjuje, da je npr. vrednost stvarnega vložka nerealno nizka oziroma nižja od najmanjšega emisijskega zneska delnic in za koliko). Le v tem primeru bi se lahko izkazali ugovori v zvezi pomanjkanjem ocenjevalnih metod za utemeljene. V tem kontekstu ni mogoče zanemariti bistveno bolj konkretiziranih navedb subjekta vpisa v odgovoru na pritožbo, ki potrjujejo zaključke sodišča druge stopnje, da Revizijsko poročilo ni očitno nepravilno, nepopolno ali v nasprotju z zakonom. Ko je torej registrsko sodišče presojalo materialno pravne predpostavke za vpis povečanja osnovnega kapitala v sodni register, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in spremembe statuta - ali so bile nove delnice vpisane. Ker vsebina skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala družbe s stvarnimi vložki in izdajo novih delnic ter o izključitvi prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa novih delnic, ni v nasprotju z zakonom (že sam sklep o povečanju osnovnega kapitala s stvarnimi vložki po naravi stvari predstavlja izključitev te pravice po 337. členu ZGD-1), je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da so za vpis izpolnjene predpostavke iz 34. člena ZSReg. Ali je bila prednostna pravica delničarja utemeljeno izključena, pa se bo presojalo v že vloženi tožbi. Enako velja za zatrjevano kršitev delničarjeve pravice do obveščenosti.
tožba družbenika v svojem imenu in za račun družbe - stroški postopka - ugovor zoper nalog za plačilo sodne takse - zavezanec za plačilo stroškov - metode razlage predpisa
Soglašati je treba s pritožbo, da je (že) iz jezikovne razlage četrtega odstavka 503. člena izhaja, da stroške postopka in stroške posebnega zastopnika krije družba. Stroški postopka pa ne zajemajo le stroškov za vložitev tožbe, ampak vse stroške, ki nastanejo zaradi postopka in med postopkom (151. člen ZPP). Pritožnica utemeljeno opozarja, da zakonodajalec pravdnih stroškov ni taksativno naštel, ampak jih je zgolj opisno določil in gre za vse neposredne finančne izdatke strank za vodenje pravde izdatke (Betteto N., v. Ude l., Galič A., Pravdni postopek s komentarjem, 2. knjiga, 2006, GV Založba, Ljubljana str. 21, 24). Res je, da gre v zvezi s citirano določbo ZGD-1 za institut "tožbe družbenika", a gre (tudi) po oceni sodišča druge stopnje le za zakonodajalčevo poimenovanje instituta, ni pa zakonodajalec uporabe četrtega odstavka 503. člena ZGD-1 omejil na stroške tožbe, saj je jasno zapisal, da družba krije stroške postopka in stroške posebnega zastopnika. Kot je že bilo navedeno, tako (že) iz jezikovne razlage citirane zakonske določbe izhaja, da je imel zakonodajalec v mislih vse stroške postopka, tudi stroške, povezane z vloženimi pravni sredstvi in ne gre za (nedopustno) širitev namena določbe 503. člena ZGD-1, za katero ni najti neposredne pravne podlage, kot to v točki 6 obrazložitve napačno zaključuje sodišče prve stopnje. V zvezi s teleološko razlago 503. člena ZGD-1 ima pritožnica prav, da je bil namen zakonodajalca olajšati položaj družbenika, ki vlaga tožbo v korist družbe, in je zato naložil breme plačila stroškov postopka družbi (primerjaj sklep VSC III Cpg 188/2017 z dne 25. 10. 2017). Acio pro socio vloži družbenik v svojem imenu in na račun družbe ter tako uveljavlja zahtevek, ki sicer pripada družbi. Korist iz zahtevka, ki ga sprejme sodišče, pripada družbi, zato je povsem logična razlaga, da družba krije stroške sodnega postopka.
KORPORACIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSM00060078
ZGD-1 člen 263, 263/5, 263/6. ZFPPIPP člen 14, 14/4, 14/4-2, 28, 30, 32, 34, 38, 44, 44/1, 44/2, 44/4. OZ člen 352, 352/1.
izvršilni naslov - sklep o preizkusu terjatev - odškodninska odgovornost člana poslovodstva - prezadolženost družbe - omejitev ali izključitev odgovornosti - navadna malomarnost - stečajni postopek - preuranjenost zahtevka
Enako velja za zaključke v točki 25 obrazložitve, ki so pravilni in zadostni, tako da je odločbo tudi v tem delu objektivno mogoče preizkusiti. Toženca neutemeljeno zatrjujeta, da sklep o preizkusu terjatev, upoštevajoč načelo subjektivnih meja pravnomočnosti, zanju ni izvršilni naslov, ker ni vzpostavil obveznosti tožencev do upnikov v stečaju tožnice. Dejstvo je, da se obstoj terjatve nanaša na razmerje med upnikom in dolžnikom (v dani situaciji med posameznim upnikom in tožnico) in ne na razmerje med tožnico in njenimi poslovodnimi organi. To pa pomeni, da v primeru pravnomočno ugotovljene terjatve (to velja tako za terjatev, ugotovljeno s pravnomočno sodbo ali pravnomočnim sklepom o preizkusu terjatev), ni dopusten ugovor tretjega (tudi odškodninsko odgovornega poslovodje), da terjatev po temelju ne obstoji. V tem kontekstu ni odveč pripomniti, da sodba zaradi ugotovitve obstoja prerekanih terjatev sodi v krog primerov, ko sodna odločba ne učinkuje zgolj med pravdnima strankama, ampak učinkuje na širši krog oseb. Gre za primer širjenja subjektivnih meja pravnomočnosti, ki je utemeljeno zato, ker gre za eno terjatev, o kateri je mogoče odločiti samo na en način. Če je bilo o obstoju določene terjatve do stečajnega dolžnika že odločeno, ni dopustno o tem ponovno voditi postopka (tako sklep VSL I Cpg 3/2011 z dne 7. 4. 2011). Pritožbeni očitek ni utemeljen. Soglašati je sicer treba s pritožbo, da za drugega toženca ne velja določba šestega odstavka 263. člena ZGD-1, ampak je treba zanj uporabiti določbo prvega odstavka 352. člena OZ. Prvi toženec, ki je bil zakoniti zastopnik tožnice, se poskuša s trditvijo, da je zgolj formalno zasedal funkcijo poslovodje, da ni o ničemer odločal, da je vse prepustil sinu, kar je pokazal dokazni postopek, neuspešno razbremeniti odgovornosti tako po ZGD-1, kot tudi po ZFPPIPP. Po stališču VSRS (sklep II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018) za razbremenitev odgovornosti posameznega člana vodenja ni dovolj, da ta zatrjuje, da je bil pasiven in se z vodenjem družbe ni aktivno ukvarjal. Prav nasprotno. Dokazati mora, da je svoje naloge izpolnjeval in da je to počel vestno in pošteno oziroma, da kršitev ni mogel preprečiti. Po stališču VSRS za vzpostavitev odgovornosti poslovodje zadošča, da je imel slednji možnost vplivati na poslovanje družbe, pa tega (po lastni volji) ni izkoristil. Da prvi toženec te možnosti ni imel, v postopku ni bilo zatrjevano. Slednji je enostavno vse prepustil sinu, kar pa za razbremenitev njegove odgovornosti ne zadošča. Zaradi tega dodatni odgovori na očitke pritožbe v zvezi s protipravnostjo njegovega ravnanja (da se v postopku ni ugotavljala njegova dejanska vloga v družbi) niso potrebni. V tem kontekstu tako sodišče druge stopnje v celoti soglaša z razlogi izpodbijane sodbe v točki 77 obrazložitve. V skladu s prvim odstavkom 263. člena ZGD-1 morajo člani organov vodenja ravnati s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Kot merilo je predpisana skrbnost strokovnjaka, ki mora poznati pravila poslovodenja oziroma upravljanja gospodarskih subjektov. Opustitev zahtevane skrbnosti, ki vključuje tudi opustitev zahtevanih ukrepov (34. - 38. člen ZFPPIPP) in kršitev temeljnih obveznosti poslovodstva iz 28., 30. in 32. člena ZFPPIPP, pomeni kršitev, za katero se ob upoštevanju prvega in drugega odstavka 44. člena ZFPPIPP domneva, da je storjena z navadno malomarnostjo, če se ne dokaže hujša stopnja krivde (odločbi VSRS III Ips 9/2019 z dne 10. 5. 2019 in II Ips 60/2018 z dne 19. 7. 2018). Da bi smelo sodišče ugotavljati višjo stopnjo krivde, bi morala tožnica v tej smeri ponuditi ustrezno trditveno podlago. Kot se je v odločbi III Ips 29/2012 z dne 25. 3. 2014 izreklo že VSRS, lahko sodišče odloči o odškodninski odgovornosti članov poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP in članom poslovodstva naloži v plačilo povrnitev škode še preden je v stečajnem postopku znana višina poplačila terjatev stečajnih upnikov iz stečajne mase.
delniška družba - ničnost sklepa nadzornega sveta - pogodbena odškodninska odgovornost - razlaga pogodbe - razlogi za odpoklic - protipravno ravnanje - kršitev pogodbe
Tožnika uveljavljata pogodbeno škodo, katere nastanek sta izkazala z zadostno stopnjo verjetnosti (op. glej navedbe o prejemkih po pogodbah in trajanju mandatov) in ki je (čeprav je njena višina povezana s prejemki po pogodbi) ne gre enačiti s pravicami iz delovnega razmerja. Zahtevek za nadomestilo prejemkov iz delovnega razmerja (na podlagi delovnega razmerja), ki je bil pred delovnimi sodišči zavrnjen, ni zahtevek za plačilo odškodnine na pogodbeni podlagi.
ZGD-1 člen 322, 322/1, 322/2, 326. ZFPPIPP člen 151.a, 172.
izredna revizija - namen zakona - prisilna poravnava - položaj večinskega delničarja
Zaradi začetka upniške prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem institut izredne revizije ni spremenil namena iz varovanja manjšinskih delničarjev v varovanje "na nek način" manjšinskega, dejansko večinskega delničarja, ki zaradi pravnih posledic po 151.a členu ZFPPIPP ne more izvrševati kapitalskih pravic in vplivati na organe upravljanja ter imenovanje revizorja. Izredna revizija tudi ni namenjena večinskemu delničarju za izpodbijanje domnevne insolventnosti, čeprav ta kot predlagatelj izpolnjuje minimalne formalne pogoje.
Poslovanja podjetja ni dopustno ohranjati na račun neizplačila plač in drugih prejemkov delavcem. Izplačilo plače delavcu ter predpisanih prispevkov je prvenstvena dolžnost delodajalca, ki jo mora izpolniti pred vsemi drugimi obveznostmi družbe. Če poslovanje podjetja ne dosega pričakovanih in potrebnih (finančnih) rezultatov, je potrebno sprejeti ekonomske ukrepe, ki jih predvidevata ZDR oziroma ZDR-1 in ZFPPIPP. Reševanje gospodarske družbe mimo določil ZFPPIPP delodajalca ne more razbremeniti izpolnitve temeljnih obveznosti do svojih delavcev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSM00058230
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/4, 70/5. ZGD-1 člen 483, 483/1. ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-3. ZNP-1 člen 155, 155/1, 158. ZPP člen 340, 341.
predlog za izdajo začasne odredbe - primerno sredstvo za zavarovanje - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - skupno premoženje bivših zakoncev - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - razveljavitev pogodbe o prodaji poslovnega deleža - namen zavarovanja z začasno odredbo - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje zaradi zmotne uporabe materialnega prava - korporacijske pravice - delitev skupnega poslovnega deleža
V skupno premoženje zakoncev namreč spadajo tudi korporacijske pravice iz poslovnega deleža.
Delitev poslovnega deleža med bivša zakonca je namreč v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu s četrtim odstavkom 483. člena ZGD-1 možna, kljub načelni prepovedi ZGD-1 o delitvi poslovnega deleža. Tako je delitev poslovnega deleža možna tudi v enoosebni d.o.o., kot je družba A. Zato dejstvo, da tožnica ni bila aktivno udeležena v upravljanju družbe A., in da ni bila družbenica te družbe, še ne pomeni, da v postopku končne delitve skupnega premoženja, ko bodo deleži na njem že določeni, slednja ne more izkazovati upravičenega interesa za pridobitev imetništva na delu spornega poslovnega deleža v sorazmerju, kot ji bi pripadel ob delitvi.
ZGD-1 člen 471, 481.. KZ-1 člen 244, 244/1, 244/2.
kaznivo dejanje zloraba položaja ali pravic - napeljevanje h kaznivemu dejanju - oprostitev obtožbe - odsvojitev poslovnega deleža - nenamenska poraba sredstev
Po določbi 471. člena ZGD-1 je družba z omejeno odgovornostjo družba, katere osnovni kapital sestavljajo osnovni vložki družbenikov, na podlagi osnovnega vložka in sorazmerno z njegovo vrednostjo v osnovnem kapitalu pa družbenik pridobi svoj poslovni delež. Slednji je po določbi 481. člena ZGD-1 lahko predmet prenosa, neodvisno od premoženja družbe, saj je to, ne le navzven, temveč tudi v razmerju do njenega edinega družbenika, tuje premoženje. Povedano drugače, sprememba lastniške strukture družbe T. d.o.o. (ali katerekoli druge kapitalske družbe), namreč ne vpliva in ne more vplivati na premoženje same družbe.
izključitev družbenika iz d.o.o. - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - pravna korist tožnika - zavrženje tožbe
V obravnavani zadevi je procesna situacija drugačna, saj sta si tožnika v posledici prenosa poslovnega deleža in izgube statusa družbenika s strani toženca, kar predstavlja po vsebini neke vrste izpolnitev zahtevka, prizadevala za ustavitev postopka. Sodišče prve stopnje predlogu, da se postopek ustavi (torej smiselnemu umiku tožbe), zaradi nasprotovanja toženca ni moglo slediti. Prav tako pa zaradi toženčevega interesa, da se postopek nadaljuje in o zahtevku vsebinsko odloči (takšen interes je toženec izrazil z nasprotovanjem umiku tožbe), tožbe ni smelo zavreči. (Ne)privolitev toženca v umik tožbe, če se je slednji že spustil v obravnavanje glavne stvari, je namreč legitimna pravica tožene stranke, potrebna zaradi varstva njenih interesov (sprejem pravnomočne odločitve o tožbenem zahtevku).
ZGD-1-UPB3 člen 502, 502/5.. ZPP-UPB3 člen 254, 286.
izstop družbenika iz družbe - ocenjena vrednost poslovnega deleža ob izstopu - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov - izvedensko mnenje - imenovanje novega izvedenca
Po petem odstavku 502. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1) ima družbenik, ki je izstopil iz družbe, pravico do izplačila ocenjene vrednosti svojega poslovnega deleža po stanju ob izstopu. Kaj je ocenjena vrednost, je standard, ki ga je treba napolniti v vsakem posameznem primeru, saj omogoča upoštevanje različnih okoliščin. Te okoliščine se nanašajo tako na preteklo poslovanje družbe kot na poslovanje v prihodnosti, kakršnega je realno mogoče pričakovati z vidika gospodarskega in finančnega položaja družbe ob izstopu, splošnih gospodarskih trendov in v družbi sprejetih načrtov za prihodnje poslovanje. Pri tem je treba izhajati iz tistih okoliščin in načrtov, ki so bili v trenutku izstopa predvideni ali vsaj predvidljivi.
KORPORACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00054398
ZFPPIPP člen 22, 22/2, 22/2-2, 309, 309/1, 309/1-2, 310, 310/1.. ZGD-1 člen 635, 635/2, 635/2-1, 635/3, 638, 638/1, 638/1-1.. ZZK-1 člen 40, 45, 45/1, 45/4, 45/5, 99.
izločitvena pravica - izviren način pridobitve lastninske pravice - statusno preoblikovanje - oddelitev s prevzemom - pravni interes za vložitev tožbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine
Materialnopravno pravilno je s številnimi primeri enotne sodne prakse podprto stališče sodišča prve stopnje, da pride pri oddelitvi s prevzemom do prenosa premoženja iz prenosne na prevzemno družbo z vpisom delitve v register, t.j. po samem zakonu na podlagi 1. točke drugega odstavka 635. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah to pomeni, da je vknjižba lastninske pravice na prevzemno družbo v zemljiški knjigi zgolj deklaratornega značaja, kar smiselno izhaja tudi določb četrtega in petega odstavka 45. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).
Lastninska pravica pridobljena na izviren način pa je podlaga za priznanje izločitvene pravice po 2. točki drugega odstavka 22. člena ZFPPIPP.