začasna odredba – regulacijska začasna odredba – težko nadomestljiva škoda – motenje posesti – zasedba nepremičnine
Namen ureditvene (regulacijske) začasne odredbe ni zavarovanje zahtevka, pač pa začasna ureditev spornega razmerja, da sodno varstvo zaradi nevarnosti uporabe sile ali nevarnosti nastanka nenadomestljive oziroma težko nadomestljive škode ne bi ostalo brez pomena. Takšne začasne pa so glede na razloge odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up 275/97 in glede na sodno prakso dovoljene le izjemoma.
pogodba o delu - pregled izvršenega dela – obveznost prevzeti delo – pravilo sočasne izpolnitve – soglasje volj – predložitev gradbenih dnevnikov
Glede na sklenjeno pogodbo je lahko smisel priložitve gradbenih dnevnikov zgolj v njihovi dokazni funkciji, torej v potrditvi opravljenega dela. Ker je sodišče z drugimi dokaznimi sredstvi ugotovilo, da je bilo delo opravljeno in potrjeno, dejstvo, da gradbeni dnevniki niso predloženi, ne more imeti odločilnega pomena.
nedoločna dedna izjava – razlaga dedne izjave – zaplenjeno premoženje – napotitev na pravdo – nujni delež
Dedno izjavo v prejšnjem zapuščinskem postopku, ki ni bila dovolj določna glede premoženja, ki je bilo vrnjeno v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja, je treba v dvomu razlagati v korist zakonitih dedičev.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravično zadoščenje – denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - merila za odločanje – upoštevno obdobje – trajanje postopka – osnova za odmero višine odškodnine
V zvezi s trajanjem postopka, ki je eno od meril, ki ga je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je treba upoštevati čas vložitve tožbe (28. 2. 1986) in ne šele trenutka, ko je za Republiko Slovenijo začela veljati Evropska konvencija za človekove pravice (to je 28. 6. 1994).
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine se določi zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevajoč načelo individualizacije (3. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa merila, ki jih je treba pri tem upoštevati) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (2. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa, da se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300 EUR do 5.000 EUR).
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061392
ZPP člen 411, 413.
začasna odredba v družinskih sporih – pravdni stroški – prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upoštevati vse okoliščine primera.
stroški v postopku za ureditev meje – skupni stroški – kriterij za odločitev o stroških
Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.
rok za odgovor na navedbe nasprotne stranke v sporu majhne vrednosti – zakonski rok
Osemdnevni rok, v katerem lahko tožena stranka v sporu majhne vrednosti vloži pripravljalno vlogo, s katero odgovori na navedbe tožeče stranke, je nepodaljšljiv zakonski rok.
KZ člen 133, 133/1, 133/2. OZ člen 179. ZPP člen 2, 14, 286b, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14,458, 458/2.
zavrnitev dokaznega predloga - spor majhne vrednosti - odškodnina za nepremoženjsko škodo - vezanost na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - prispevek oškodovanca k nastanku škodnega dogodka - potni stroški pooblaščenca stranke - nedovoljen pritožbeni razlog - vpogled v drug sodni spis - substanciran dokazni predlog - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravilen pravni pouk
S tem, ko zatrjuje, da je sodišče prve stopnje neutemeljeno zavrnilo dokazni predlog za vpogled v spis delovnega sodišča, kjer je med pravdnima strankama v teku individualni delovni spor, uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki pa se po drugem odstavku 458. člena s pritožbo v sporu majhne vrednosti več ne more uspešno uveljaviti, omejitev pritožbenih razlogov v pravkar citiranem določilu pa ni mogoče zaobiti z vzročno-posledičnim sklicevanjem na kršitve določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer pa je takšna kršitev lahko podana le, v kolikor sodišče zavrne izvedbo (pravočasno predlaganega) dokaza v namen ugotovitve pravno relevantnih dejstev.
začasna odredba – prepoved vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, kupljeni na javni dražbi – obnova zemljiškoknjižnega postopka
Vpis lastninske pravice na kupca, ki kupi nepremičnino na javni dražbi v izvršilnem postopku, se izvrši po uradni dolžnosti na podlagi pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in po postopku, ki ga predvideva ZZK-1. Nedopustno je, da bi zemljiškoknjižno sodišče tak vpis s predlagano začasno odredbo samo sebi prepovedalo, saj bi bila takšna odločitev v nasprotju s pravnomočnim sklepom, ki je bil izdan v drugem (izvršilnem) postopku in izrecnimi zakonskimi določbami.
pravni interes za oblikovalno tožbo – pravni interes kot procesna predpostavka – zavrženje tožbe
Tožnik v pritožbi pravilno navaja, da tožniku pri dajatveni in oblikovalni tožbi pravnega interesa ni treba posebej izkazovati. Ta izhaja iz 14. člena ZDru-1. Vendar pa mora sodišče v skladu z določbo 274. člena ZPP po uradni dolžnosti paziti, ali je pravni interes tožeče stranke za vložitev tožbe podan. Kar pomeni: tudi v primeru, če tožnik vloži oblikovalni tožbeni zahtevek, za katerega se obstoj pravnega interesa sicer domneva, sodišče v skladu z določilom 274. člena ZPP tožbeni zahtevek zavrže, če ugotovi, da pravni interes tožnika za vložitev zahtevka ni podan. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnikova pravica do lova spet neokrnjena in enaka pravicam ostalih lovcev. Pravilno je tudi navedlo, da če bi z oblikovalnim tožbenim zahtevkom uspel, se glede njegove pravice do lova ne bi nič spremenilo, saj je za nazaj ne bi mogel izvrševati. Zaključek, da tudi glede oblikovalnega zahtevka pravni interes tožnika za vložitev tožbe ni podan, je pravilen. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe pravilna.
Zaradi prekluzijskega učinka vmesne sodbe je potrebno pred izdajo vmesne sodbe rešiti vsa vprašanja, ki sodijo v podlago zahtevka, torej ali tožena stranka odgovarja za obveznost oziroma del obveznosti, ki je predmet tožbenega zahtevka.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
OZ člen 255, 256, 256/1, 257, 257/1. ZPP člen 185, 286.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - odplačna razpolaganja - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - prekluzija
Za izpodbijanje sporazuma o razdelitvi premoženja bivših zakoncev po 255 čl. OZ, ki je bil sklenjen štiri leta po razvezi zakonske zveze, velja enoletni prekluzivni rok (če ne gre za neodplačno razpolaganje), saj bivši zakonec ni povezana oseba v smislu 2. odst. 256. čl. OZ.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzije in pravila o spremembi tožbe služita istemu cilju – ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Zato je bodisi ob soglasju tožene stranke bodisi ob sodnikovi oceni, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, možno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (izven dodatnega pogoja nekrivde) tudi po prvem naroku, in sicer vse do konca glavne obravnave.
S tem ko država pobira lovske pristojbine, v ničemer ni poseženo v tožničino lastninsko pravico in zato tudi prikrajšanje ni podano. Lastnik gozdov svoje lastninske pravice ne more tržiti na ta način, da bi bil odplačni ponudnik lovskih območij. Tako je zato, ker mora lastninska pravica že po ustavi uresničevati tudi socialno funkcijo.
ZFPPIPP člen 400, 400-4. ZPP člen 212, 285. ZS člen 109.
odpust obveznosti – preizkusno obdobje – materialno procesno vodstvo – dokazno breme
Prvostopenjsko sodišče je upoštevalo, da ne more iti na roko težnjam po neracionalnem obnašanju podjetnikov in potrošnikov, ki niso združljive z ustrezno skrbnostjo vsakega posameznika, da potrošnjo omeji, kolikor mu dopušča finančna situacija. V nasprotnem primeru bi sodišče omogočalo dolžnikom, da trošijo več, kot jim dopušča finančno stanje, kar bi pripeljalo do tega, da bi bili upniki v večini nepoplačani, vodilo pa bi tudi vsesplošno plačilno nedisciplino in gospodarsko negotovost.
premoženjska škoda – škoda zaradi najema nadomestnega vozila – dokaz o plačilu – dokazna ocena
Škodo tožeče stranke (gospodarske družbe) predstavlja zmanjšanje premoženja te družbe. Škoda je tolikšna, kot je bilo zaradi škodnega dogodka oškodovano premoženje te družbe.
ZNP člen 119, 119/1. ZEN člen 73, 73-5, 93, 98, 98-7. ZZK-1 člen 12.
postopek za delitev solastne stvari – označba nepremičnine – kataster stavb – register nepremičnin – zemljiškoknjižni podatki
V postopku za delitev solastne stvari je treba glede opisa nepremičnine upoštevati tudi podatke katastra stavb oziroma podatke registra nepremičnin.
Zemljiška knjiga povzema podatke o dejanskih razmerjih v zvezi z nepremičnino iz katastra, ki je izvorna evidenca glede dejanskih razmerij v zvezi z nepremičnino, medtem ko je zemljiška knjiga izvorna evidenca glede pravnih razmerij na nepremičnini.