ZOR člen 178, 178/2. ZVCP člen 27, 28, 30, 32, 41.
odškodninska odgovornost imetnikov motornih vozil – odgovornost v razmerju s stopnjo krivde
Ob tehtanju krivde za nesrečo je treba izhajati iz teze kršitve cestnoprometnih predpisov in s tem povezanim prispevkom k nastanku škode. Pritožbeno sodišče soglaša s sodiščem prve stopnje, da je odgovornost tožnika, ki je prekršil pravilo prednosti, večja od toženca, ki je, za več kot polovico, prekoračil dovoljeno hitrost.
izbrisana družba – vknjižba hipoteke – zaznamba izvršbe
Sklep o izvršbi je bil izdan zoper družbo, ki je v zemljiški knjigi še vedno vpisana kot lastnica, čeprav je bila medtem izbrisana iz sodnega registra. Zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke se lahko opravi.
S tem ko država pobira lovske pristojbine, v ničemer ni poseženo v tožničino lastninsko pravico in zato tudi prikrajšanje ni podano. Lastnik gozdov svoje lastninske pravice ne more tržiti na ta način, da bi bil odplačni ponudnik lovskih območij. Tako je zato, ker mora lastninska pravica že po ustavi uresničevati tudi socialno funkcijo.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - splošno pravilo - pogoji za izpodbijanje - rok za vložitev tožbe
Merilo, od kdaj teče rok za izpodbijanje dolžnikovih dejanj, ne predstavlja trenutka pridobitve lastninske pravice tretjega. Pri štetju roka namreč ni bistveni neposredni učinek posameznega od več dejanj dolžnika, pač pa celotna aktivnost dolžnika, ki je usmerjena k oškodovanju upnikov. V spornem primeru je bila vložitev zemljiškoknjižnega predloga s strani dolžnika I. K., eno od dejanj, ki je privedlo do oškodovanja pritožnice in predstavlja skupaj s pripoznavo in na njeni podlagi izdano sodbo na podlagi pripoznave, enotno dejanje, ki ga je dolžnik pričel s pripoznavo in zaključil z vložitvijo predloga v zemljiško knjigo. Zato je tudi vložitev predloga za vpis v zemljiško knjigo šteti za dejanje, ki ga lahko pritožnica izpodbija na podlagi 255. do 260. čl. OZ. Ker so dolžnikova dejanja najprej z izjavo o pripoznavi tožbenega zahtevka, ki je povzročila izdajo sodbe na podlagi pripoznave, in nato še samoiniciativno realizacijo te sodbe v zemljiški knjigi z vložitvijo predloga za vpis lastninske pravice na ime tožene stranke, kateremu je bilo pravnomočno ugodeno, več kot očitno vsa strmela k namenu oškodovati pritožnico, in so kot takšna vsa nedopustna, zadnje dejanje pa je dolžnik storil manj kot eno leto pred vložitvijo predmetne tožbe, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo štelo kot pravočasno (1. odstavek 257. člena OZ), pravilna.
nedoločna dedna izjava – razlaga dedne izjave – zaplenjeno premoženje – napotitev na pravdo – nujni delež
Dedno izjavo v prejšnjem zapuščinskem postopku, ki ni bila dovolj določna glede premoženja, ki je bilo vrnjeno v postopku za vrnitev zaplenjenega premoženja, je treba v dvomu razlagati v korist zakonitih dedičev.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravično zadoščenje – denarna odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - merila za odločanje – upoštevno obdobje – trajanje postopka – osnova za odmero višine odškodnine
V zvezi s trajanjem postopka, ki je eno od meril, ki ga je treba upoštevati pri odmeri odškodnine zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, je treba upoštevati čas vložitve tožbe (28. 2. 1986) in ne šele trenutka, ko je za Republiko Slovenijo začela veljati Evropska konvencija za človekove pravice (to je 28. 6. 1994).
Pravično zadoščenje v obliki denarne odškodnine se določi zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, upoštevajoč načelo individualizacije (3. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa merila, ki jih je treba pri tem upoštevati) in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine (2. odst. 16. člena ZVPSBNO, ki določa, da se denarna odškodnina za posamezno pravnomočno rešeno zadevo prizna v znesku od 300 EUR do 5.000 EUR).
OZ člen 255, 256, 256/1, 257, 257/1. ZPP člen 185, 286.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - rok za vložitev tožbe - odplačna razpolaganja - trditveno in dokazno breme - sprememba tožbe - prekluzija
Za izpodbijanje sporazuma o razdelitvi premoženja bivših zakoncev po 255 čl. OZ, ki je bil sklenjen štiri leta po razvezi zakonske zveze, velja enoletni prekluzivni rok (če ne gre za neodplačno razpolaganje), saj bivši zakonec ni povezana oseba v smislu 2. odst. 256. čl. OZ.
Pri spremembi tožbe prekluzija trditev in dokaznih predlogov ne velja. Prekluzije in pravila o spremembi tožbe služita istemu cilju – ekonomičnemu in smotrnemu vodenju postopka. Zato je bodisi ob soglasju tožene stranke bodisi ob sodnikovi oceni, da je sprememba tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankami, možno navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze (izven dodatnega pogoja nekrivde) tudi po prvem naroku, in sicer vse do konca glavne obravnave.
ZNP člen 119, 119/1. ZEN člen 73, 73-5, 93, 98, 98-7. ZZK-1 člen 12.
postopek za delitev solastne stvari – označba nepremičnine – kataster stavb – register nepremičnin – zemljiškoknjižni podatki
V postopku za delitev solastne stvari je treba glede opisa nepremičnine upoštevati tudi podatke katastra stavb oziroma podatke registra nepremičnin.
Zemljiška knjiga povzema podatke o dejanskih razmerjih v zvezi z nepremičnino iz katastra, ki je izvorna evidenca glede dejanskih razmerij v zvezi z nepremičnino, medtem ko je zemljiška knjiga izvorna evidenca glede pravnih razmerij na nepremičnini.
povzročitev škode – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – izsiljevanje prednosti – standard povprečnega voznika
Manever zavarovanca tožene stranke, ki se je poskušal izogniti trčenju s tožnikovim vozilom, ki je pripeljal iz stranske ceste na prednostno, tako da se je najprej pomaknil bočno na nasprotni vozni pas in nato še zaviral, je bil ustrezen. Zato je zadostil pravnemu standardu potrebne skrbnosti povprečnega voznika.
Ker sta se pravdni stranki v pogodbi dogovorili za anuitetni način vračila posojila, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo triletni zastaralni rok, ki je veljal za anuitete po določbi 2. odstavka 372. člena ZOR.
Vnaprejšnja omejitev odškodninske odgovornosti sicer je dovoljena, a pod pogojem, da je določen najvišji znesek odškodnine, pa še ta ne sme biti v očitnem nesorazmerju s škodo.
Če se nekdo znajde na drugem koncu sveta, pride na recepcijo hotela ter nato meni nič tebi nič ostane brez sobe, o rezervaciji, za katero je bila dolžna poskrbeti pogodbena stranka, pa ni ne duha ne sluha, takšni osebi ni mogoče nalagati posebnih naporov pri reševanju nastalega položaja.
Odpoved trajnega dolžniškega (obligacijskega) razmerja, kar sodna poravnava z dne 18.9.1990 nedvoumno je, ureja 333. člen OZ, po katerem ga, če trajanje tega razmerja ni določeno, lahko prekine vsaka stranka z odpovedjo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061392
ZPP člen 411, 413.
začasna odredba v družinskih sporih – pravdni stroški – prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Tudi v postopkih v družinskih razmerjih morajo začasne odredbe ostati omejene zgolj na nujne primere, tiste, ko sodišče ugotovi, da bi brez izdaje začasne odredbe otroku nastala nepopravljiva ali nesorazmerno težko popravljiva škoda.
V postopku v zakonskih sporih ter sporih iz razmerij med starši in otroki odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku. Kriterijev pri uporabi prostega preudarka je več – od premoženjskega stanja strank in razlogov za spor do uspeha v pravdi. Sodišče mora skratka pri odločitvi o stroških postopka po 413. členu ZPP upoštevati vse okoliščine primera.
pogodba o delu - pregled izvršenega dela – obveznost prevzeti delo – pravilo sočasne izpolnitve – soglasje volj – predložitev gradbenih dnevnikov
Glede na sklenjeno pogodbo je lahko smisel priložitve gradbenih dnevnikov zgolj v njihovi dokazni funkciji, torej v potrditvi opravljenega dela. Ker je sodišče z drugimi dokaznimi sredstvi ugotovilo, da je bilo delo opravljeno in potrjeno, dejstvo, da gradbeni dnevniki niso predloženi, ne more imeti odločilnega pomena.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060664
ZOR člen 206, 206/3. ZPP člen 339/2-14, 354, 354/1.
odgovornost več oseb za isto škodo – solidarna odgovornost – povzročitelji, ki so delali neodvisno drug od drugega – bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob nasprotujočih ugotovitvah, četudi temelječih na izvedenskem mnenju, je onemogočen odgovor na ključno pravno vprašanje v tej pravdi, ali gre tožencu pripisati izključno odgovornost za nastalo škodo ali pa obstaja morda tudi opustitev tretje osebe, ki ni spornega nadstreška označila z ustrezno prometno signalizacijo oziroma ustreznim prometnim znakom, ki bi opozarjal na višino oziroma prepovedoval vožnjo vozilom, ki presegajo višino nadstreška in v tem primeru za njuno deljeno odgovornost.
ZFPPIPP člen 131, 132, 132/1, 208, 281, 390, 390/1, 390/2. ZJSRS člen 28.
terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja - izterjava preživninske terjatve – prekinitev postopka izvršbe – posledice uvedbe osebnega stečaja – zakonita subrogacija – prednostna terjatev
Gre za zakonito subrogacijo, s katero novi upnik vstopi v vse pravice prejšnjega. Tako na novega upnika – v obravnavanem primeru sklad po samem zakonu preide terjatev prejšnjega upnika (preživninskega upravičenca) z vsemi stranskimi pravicami. S subrogacijo se namreč narava terjatve ne spremeni, kar pomeni, da še vedno gre za preživninsko terjatev.
stroški v postopku za ureditev meje – skupni stroški – kriterij za odločitev o stroških
Določba 139. čl. ZNP pa določa posebne kriterije za odločitev o stroških, ki nastanejo v postopku za ureditev mej. Po splošni določbi omenjenega določila skupne stroške postopka udeleženci trpijo praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. V drugem delu navedenega določila pa so določeni tehtni razlogi, zaradi katerih lahko sodišče o teh stroških navedenega postopka odloči tudi drugače. Sodišče prve stopnje je pravilno porazdelilo skupne stroške postopka med predlagatelje in prvo udeleženko, ki sta glede dolžine meje v enakem položaju, saj so mejaši v celotni liniji sporne meje. Ker sta preostala dva nasprotna udeleženca mejaša le v skrajnih točkah tromeje, ne pa na določeni daljici znotraj sporne meje, je prvostopenjsko sodišče navedeno okoliščino pravilno upoštevalo kot drug tehtni razlog, zaradi katerega ju ni obvezalo k udeležbi pri skupnih stroških.
klavzula rebus sic stantibus – zlom nepremičninskega trga – načelo enake vrednosti dajatev – zamuda - kavza
Z vidika kavze ter z vidika načela enake vrednosti dajatev utegne priti v času med sklenitveno in izpolnitveno fazo pogodbe do takšnih sprememb v zunanjem (dejanskem) svetu, da je uresničitev načela enake vrednosti dajatev porušena oziroma onemogočena, izpolnitev pa več ne ustreza kavzi pogodbe. Kadar je podan tak položaj, so izpolnjeni pogoji za uporabo zakonsko predvidene klavzule rebus sic stantibus
Nagel in velik padec cen stanovanj (zlom nepremičninskega trga) je okoliščina, ki utemeljuje razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin.