Odločilna razloga zaradi katerega prvo sodišče utemeljeno ni zaslišalo zakonitega zastopnika tožene stranke in prič je v tem, da iz trditvene podlage tožene stranke ne izhajajo substanicirani razlogi, na podlagi katerih bi tožena stranka zatrjevala okoliščine, zaradi katerih se ni treba držati pomena pogodbene zaveze tožene stranke, kot izhaja iz dogovora in ker se je tudi sama sklicevala na določbe dogovora, ki po njenem mnenju izključujejo njeno obveznost, da plača terjatev tožeče stranke. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo utemeljenost tožbenega zahtevka skozi pravice in obveznosti, kot so bile določene v dogovoru.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073629
OZ člen 111, 111/2, 459, 471. ZPP člen 212.
prodajna pogodba – zahtevek za vrnitev kupnine – stvarna napaka – odstop od pogodbe – trditveno in dokazno breme za stvarno napako – zmotna uporaba materialnega prava
Ker očitno do sedaj ni bilo izvedenih ustreznih meritev karakteristik spornih kotlov, ki bi izločile vplive preostalih možnih vzrokov, ki so izven samih dobavljenih kotlov, dokazi, ki jih je upoštevalo sodišče, ne morejo predstavljati zadostne osnove za sklepanje o obstoju napake na dobavljenih kotlih. Ob tako jasni ugotovitvi izvedenca o možnih drugih vzrokih za nedoseganje želenih parametrov po vgradnji kotlov pa je protispisna tudi ugotovitev prvostopenjskega sodišča o pomanjkljivi trditveni podlagi tožene stranke glede vzrokov na strani tožeče stranke. Prvostopenjsko sodišče je očitno materialnopravno zmotno ocenilo, da je na strani tožene stranke trditveno in dokazno breme glede pravilnega delovanja dobavljenih kotlov. V posledici takšne zmotne uporabe materialnega prava pa ni izvedlo dokazov, ki jih je glede obstoja stvarne napake predlagala tožeča stranka. Zato je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. S tem pa je podan razveljavitveni razlog iz 355. člena ZPP.
Za postopek sprejema sodnega depozita 169. člen ZNP določa, da se predmeti in denar sprejmejo v depozit pri vsakem stvarno pristojnem sodišču. Razpravljanje o vprašanju povezanosti strank s sodiščem, o vprašanju kraja izpolnitve in vrste izpolnitve (prinosnina) zato ni potrebno.
znižanje preživnine – spremenjene potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca – postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki – polnoletni otrok – pritožbena novota – načelo dispozitivnosti – pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti
Ker je toženka polnoletna, se ne uporabljajo določbe pravdnega postopka, ki veljajo za spore iz razmerij med starši in otroki, zato tudi sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pridobivati dokazov po uradni dolžnosti.
JAVNI RAZPISI – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0081088
URS člen 26. OZ člen 15, 17, 17/1, 20, 24, 33, 35.
zahtevek na sklenitev pogodbe – soglasje volj – javni razpis – odškodninska odgovornost države
Od trenutka, ko je tožena stranka v okviru upravnega postopka, v katerem je nastopala kot oblastveni organ, opravila izbor med prijavljenimi potencialnimi upravičenci, ki so se prijavili na javni razpis, ni mogoče več govoriti v civilnopravnem smislu o vabljenju k dajanju ponudb, temveč je potrebno razmerje med pravdnima strankama presojati predvsem z vidika, ali je z izborom tožeče stranke s strani tožene stranke med njima že nastalo pogodbeno razmerje oziroma ali je tožeča stranka s tem izborom pridobila materialnopravno podlago za uveljavljanje zahtevka na sklenitev takšnega pogodbenega razmerja.
obveznost plačila - plačilo za delo - pravnomočna sodba - klavzula pravnomočnosti - izvršitev pravnomočne sodbe
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožeča stranka (delodajalec) toženi stranki (delavki) za čas, ko je bila ta upravičena do starševskega nadomestila, ni bila dolžna izplačati plače, ker je odpadel pravni temelj na podlagi delovnega razmerja. Pravna podlaga, na podlagi katere je bila tožeča stranka dolžna toženi stranki plačati plačo za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, je bila sodba, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da je s tem, ko je tožena stranka pridobila pravico do starševskega nadomestila, odpadel pravni temelj za plačilo nadomestila plače. Po izvršenem plačilu bi tožeča stranka lahko vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe, če iz upravičenih razlogov ni mogla tekom postopka pred sodiščem prve stopnje navajati, da tožena stranka v določenem obdobju ni bila upravičena do plačila plače zaradi prejemanja starševskega nadomestila. V kolikor bi s predlogom za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sodbe uspela, bi nato lahko zoper sodbo vložila pritožbo. Šele takrat bi lahko uveljavljala vračilo plačila nadomestila plač, ki ga je opravila brez pravne podlage, če bi bila kasneje sodba razveljavljena. Zato tožbeni zahtevek na vračilo plačanih nadomestil plač ni utemeljen.
Toženkine privolitve v subjektivno spremembo sodišče ne more nadomestiti, lahko pa v primeru objektivne spremembe, če toženec spremembi nasprotuje, spremembo dovoli, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.
Predpostavka za odločanje o podrejenem toženem zahtevku je po 3. odstavku 182. in 1. odstavku 192. člena ZPP pravnomočna zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka.
neupravičena pridobitev - obstoj temelja - dogovor med strankama
V primeru obstoja dogovora in s tem obstoja pravnoposlovne podlage za dolg tožnice do toženca bi odpadla presoja utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve oziroma 191. člena OZ, ki jo je opravilo prvostopenjsko sodišče. Zato je treba najprej ugotoviti (ne)obstoj zatrjevanega dogovora.
OZ za razlago pogodb predpisuje obvezna razlagalna pravila. Šele če sodišče niti po primarnem obveznem razlagalnem pravilu, določenem v drugem odstavku 82. člena OZ, niti z uporabo drugih metod razlage ne more enopomensko opredeliti pomena spornih pogodbenih določil, uporabi določbo 83. člena OZ o nejasnih pogodbenih določilih.
ZZZDR člen 12. ZIZ člen 272. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvenzakonska skupnost – objektivni pogoji za nastanek izvenzakonske skupnosti – skupno življenje – skupno bivanje – notornost razmerja – začasna odredba – verjetnost terjatve – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – načelo kontradiktornosti
Res je pri odločanju o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilno stanje ob vložitvi predloga, a pri odločanju sodišče uporabi vse gradivo v spisu, ki ga ima v trenutku odločanja. Sodišče je zato utemeljeno upoštevalo vse navedbe pravdnih strank in njune dokazne predloge, vključno s tistimi, ki sta jih navajali oziroma podali na naroku v postopku začasne odredbe, na katerem je sodišče v okviru materialno procesnega vodstva pridobilo od tožnice dodatna pojasnila. Pritožbeni očitek, da je sodišče pri tem kršilo načelo kontradiktornosti iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, ker je upoštevalo navedbe tožencev v odgovoru na tožbo, tako ni utemeljen.
Skupno življenje v smislu prebivanja v skupnem stanovanju je pogoj za nastanek izvenzakonske skupnosti. Skupno bivanje pa ni pogoj za nastajanje skupnega življenja le, če obstajajo utemeljeni razlogi, zaradi katerih partnerja začasno ne živita skupaj.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0069157
ZPP člen 14, 343, 343/3. ZIZ člen 53, 53/1, 53/2, 55, 55/1, 55/1-8. OZ člen 311, 316, 316-3.
pravni interes za pritožbo – izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – pobot – izključitev pobota – vezanost na pravnomočno obsodilno sodbo – z namerno povzročitvijo škode nastala terjatev
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je dolžnik obstoj svoje vzajemne, istovrstne in zapadle judikatne terjatve ustrezno izkazal, zaključilo pa je, da kljub temu pogoji za pobot v konkretnem primeru niso izpolnjeni. Tudi ob izpolnjevanju naštetih pogojev namreč OZ določa izjeme, v katerih pobot ni dovoljen. Med drugim tako pravi, da terjatev, nastala z namerno povzročitvijo škode, ne more prenehati s pobotom, upnik pa je v predmetni zadevi izkazal, da vtožuje ravno tako terjatev.
napotitev na pravdo – spor med dediči – nujni dedič – uveljavljanje nujnega deleža
Pritožnik je zakoniti dedič po pokojnem zapustnikovemu sinu na podlagi vstopne pravice. V konkretnem primeru ima pravico do nujnega deleža, ker gre za oporočno dedovanje. Pritožnik bo lahko napoten na pravdo samo v primeru, če bo podal izjavo, da uveljavlja nujni delež, saj ima samo v takem primeru položaj stranke.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060924
ZZZDR člen 59.
skupno premoženje zakoncev – obseg skupnega premoženja – vlaganja v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe – delež na skupnem premoženju – nova stvar – nasprotna tožba – delitev skupnega premoženja v pravdi – posebne okoliščine
V skupno premoženje zakoncev spada tudi morebitno vlaganje v posebno premoženje enega zakonca ali tretje osebe, če gre za vlaganje dela ali sredstev, ki jih lahko štejemo v skupno premoženje. V tem primeru v skupno premoženje spada vrednost skupnih vlaganj v posebno premoženje zakonca, ki so bila izvedena iz skupnih sredstev v času zakonske zveze. Če pa so bila dela in sredstva izvedena v času veljavnosti ZTLR in so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine oziroma je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar, potem je tožnica na tej nepremičnini pridobila lastninsko pravico, torej nepremičnina spada v skupno premoženje. Zakonec, torej toženec, čigar nepremičnina je z vložki skupnih sredstev spremenila svojo identiteto pa ima zato pravico do večjega deleža na skupnem premoženju, kar pa je potrebno uveljavljati z nasprotno tožbo.
Če sodišče odloči, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, mora postopek prekiniti. V tem primeru je prekinitev obligatorna, a odločitev, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja, je v dispoziciji sodišča, ne strank.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0081513
OZ člen 925, 926, 926/1, 926/5, 937, 937/1, 937/2, 937/3. ZOR člen 913.
avtomobilsko zavarovanje – zavarovalna pogodba – sklenitev pogodbe – kdaj je pogodba sklenjena – zavarovalna polica – doba kritja – bistvena sestavina zavarovalne pogodbe – splošni ali posebni pogoji – kolizija določb police in pogojev – dolžnost plačevanja premije – zapadlost premije – posledice, če premija ni plačana – odloženo plačilo premije – obvestilo o zapadlosti premije
Ker je na zavarovalni polici določen pričetek zavarovalnega kritja in plačilo po izdaji fakture, gre za primer iz drugega odstavka 937. člena OZ. Kljub temu, da je tožena stranka v pogojih zapisala, da se šteje, da je zavarovanje sklenjeno s plačilom premije ob sklenitvi in se tedaj rok po računu šteje za dan sklenitve, to v konkretnem primeru ne more veljati. Ko gre za razliko med polico in pogoji, velja to, kar je napisano na polici. Kasnejši postopek zavarovalnice pa je tudi z opominjevalnim postopkom omogočil tožeči stranki, da plača premijo.
PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – DELOVNO PRAVO
VSL0083816
ZGD-1 člen 268. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b. ZPP člen 189, 274, 274/1.
stvarna pristojnost sodišča – odpoklic predsednika uprave delniške družbe – razlogi za odpoklic – izguba zaupanja – ekonomsko poslovni razlog – plača – spor iz delovnega razmerja
Omejitev razlogov za odpoklic predsednika ali člana uprave v 268. členu ZGD-1 ni uzakonjena z namenom varovanja položaja članov uprave, temveč z namenom utrjevanja jasnih razmerij med organi vodenja delniške družbe. Uveljavljeno načelo samostojnosti in prirejenosti organov poslovodenja (uprave) in nadzora (nadzornega sveta) je uzakonjeno v korist delniške družbe. Zato spoštovanje teh načel ni mogoče razumeti zgolj v smislu varovanja posameznih organov vodenja. Zato je materialnopravno zmoten očitek tožene stranke v pritožbi, da je prvostopenjsko sodišče z uporabo ničnostne sankcije dalo prednost individualnemu interesu tožnika pred interesom družbe, družbenikov ter varstvu pravnega prometa. Iz istih razlogov pa je neutemeljen tudi pritožbeni očitek, da sklep nadzornega sveta ne more biti ničen že v posledici tega, ker je bil sklep v celoti realiziran oziroma, da je kršitev majhnega pomena.
POGODBENO PRAVO – GOZDOVI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064935
OZ člen 619. Pravilnik o izvajanju sečnje, ravnanju s sečnimi ostanki, spravilu in zlaganju gozdnih lesnih asortimentov člen 1.
pogodba o poseku lesa – podjemna pogodba – profesionalna skrbnost – pobotni ugovor
Tožnik je dovolj skrbno ravnal pri preverjanju vrste arsortimana lesa. Do manjka lesa ni prišlo – oddanega je bilo celo več lesa, kot se je predvidevalo.
pripoznava dolga – višina zavarovalnine – obstoječ dolg – zastaranje terjatev – poravnava – odprava negotovosti
Pripoznava se že pojmovno lahko nanaša le na obstoječ dolg.
Institut pripoznave dolga ima omejen obseg. Ta je povezan zlasti z zastaranjem terjatev (prim. prvi odstavek 341. člena OZ). Pripoznava dolga se pri zastaranju nanaša na nek določen, že obstoječ dolg. Jasno opredeljen pomen, ki prav tako ni samostojen, pa ima tudi pri poravnavi (prim. prvi odstavek 1051. člen OZ). Ta je v funkciji odprave negotovosti v nekem določenem razmerju. Za to, da bi pripoznava dolga štela kot samostojna pogodba, neodvisna od dotedanjega obstoja (pripoznanega) dolga, ni najti posebnega razloga. Pritožbeno stališče, da se v primeru pripoznave dolga sodišče ne more več ukvarjati z osnovnim pravnim razmerjem, ki je osnova za pripoznavo, je zato zmotno.