CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
Prvotožena stranka, ki svojih obveznosti ni izpolnila, mora skladno s kreditno pogodbo in 1065. členom ZOR dolgovani znesek kredita vrniti, skupaj z obrestmi in stroški. Drugotožena stranka pa je k plačilu zavezana kot porok na podlagi podpisa poroštvene izjave, s katero se je zavezala kot solidarni porok in plačnik in tako odgovarja v skladu s 1012. in 1019. členom OZ enako kot glavni dolžnik.
premestitev javnega uslužbenca - premestitev - pogoji za premestitev - učinkovitejše delo organa - subjektivni razlogi
ZJU v prvem odstavku 147. člena določa, da se javni uslužbenec v okviru istega delodajalca premesti na drugo delovno mesto zaradi delovnih potreb (brez soglasja) ali s soglasjem oziroma na lastno željo. Zaradi delovnih potreb se po 3. točki prvega odstavka 149. člena ZJU javni uslužbenec premesti na prosto uradniško delovno mesto oziroma strokovno tehnično delovno mesto pri istem ali drugem organu, če predstojnik oceni, da je mogoče na ta način zagotoviti učinkovitejše oziroma smotrnejše delo organa. Tožena stranka ni dokazala, da je bila premestitev tožnika na drugo delovno mesto potrebna zaradi zagotovitve učinkovitejšega oz. smotrnejšega dela organa (policije), temveč je bil tožnik premeščen zaradi subjektivnih razlogov, zato je tožbeni zahtevek na razveljavitev sklepa tožene stranke o premestitvi tožnika na drugo delovno mesto, potrjenega s sklepom Komisije za pritožbe, utemeljen.
vštevanje daril v dedni delež – prekinitev zapuščinskega postopka – napotitev na pravdo – manj verjetna pravica
Na pravdo napoti sodišče tistega dediča, katerega pravico šteje za manj verjetno. ZD ne vsebuje meril za presojo, katera pravica je manj verjetna, niti zapuščinskemu sodišču ne nalaga izvedbe dokaznega postopka za ugotovitev, čigavo pravico je šteti za manj verjetno. Katerim dedičem bo dodelilo vlogo tožnikov v pravdi, presodi zapuščinsko sodišče na podlagi podatkov spisa in skladno s pravili o dokaznem bremenu, ki izhajajo iz materialnega prava. Dokazno breme glede obstoja daril in njihove vrednosti je na tistem, ki to zatrjuje. Tudi njegov pravni interes je, da se ugotovi obstoj daril, saj v nasprotnem primeru zapuščinsko sodišče nima podlage za (morebitno) vračunanje daril v dedni delež.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080633
ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 302, 302/4, 308, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1.
ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice - sodba na temelju pripoznave - pravdni stroški - uspeh v postopku - povod za tožbo
Če veljata terjatev in ločitvena pravica za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP in upnik prijave terjatve ne umakne do izdaje sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, mora upnik nositi pravdne stroške celo, če pripozna terjatev v pravdnem postopku.
Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.
STVARNO PRAVO – LASTNINJENJE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0083225
ZPP člen 355. ZSKZ člen 14, 14/1, 14/4. ZGO-1 člen 21. ZG člen 2, 2/3, 3, 3/1, 3/1-11. Zakon o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih z dne 9. 6. 1931 s spremembami in dopolnitvami.
pridobitev lastninske pravice na nepremičninah – družbena lastnina – gozd – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona – pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ – lastninjenje – priposestvovanje – agrarna reforma – razlastitev – informativni dokaz
Trditve tožene stranke so (ob upoštevanju pred drugo svetovno vojno veljavnih predpisov o agrarni reformi) v zadostni meri substancirane. Upoštevati je treba, da mora tožena stranka (dokazno breme je na njej) dokazovati stanje v letu 1941, in da sama ne more pridobiti podatkov. Dokazni predlog tožene stranke za pridobitev dokumentacije o razlastitvi A. A. pred letom 1941 pri muzeju I. ne predstavlja t. i. informativnega dokaznega predloga.
Tožena stranka na predmetnih parcelah (zanju je veljal režim družbene lastnine) ni mogla pridobiti lastninske pravice na podlagi priposestvovanja, ker bi, po utrjeni sodni praksi, to predstavljalo obid lastninjenja. Olastninili sta se lahko le na podlagi zakonov, ki so urejali lastninjenje družbene lastnine.
STVARNO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0070982
ZD člen 146. ZPP člen 274. ZOdvT tarifna številka 1200.
pridobitev lastninske pravice – tožbeni zahtevek za ugotovitev lastninske pravice – razpolaganje z nepremičnino – dedni dogovor – narava dednega dogovora – sodna poravnava – izpodbijanje sodne poravnave – darilna pogodba – ničnost darilne pogodbe – razpolagalna sposobnost – ne bis in idem – istovetnost tožbenega zahtevka – povrnitev stroškov postopka – nagrada za zastopanje več oseb – povišanje količnika zaradi zastopanja več oseb – nagrada za postopek
Četudi je tožnik postal lastnik spornega dela nepremičnine leta 1981 oziroma najpozneje leta 1985 z gradnjo na tujem zemljišču, je s to svojo lastnino pozneje pogodbeno razpolagal z dednim dogovorom v zapuščinskem postopku, ki ima moč sodne poravnave in velja, dokler ni izpodbit.
Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest člen 23, 24.
padec z motorja – zdrs koles zaradi peska in kamenja na cestišču – povrnitev škode – krivdna odškodninska odgovornost – opustitev vzdrževalca ceste – čiščenje prometnih površin – ugovor zastaranja – zaključek zdravljenja
Zavarovanec tožene stranke kot vzdrževalec ceste ni ravnal s potrebno profesionalno skrbnostjo, saj na obravnavanem odseku, kjer se je zgodila prometna nesreča, ceste ni vzdrževal na način, da bi bilo omogočeno varno odvijanje prometa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0073628
ZPP člen 2, 2/1, 285, 319, 319/3. OZ člen 116, 190, 190/3.
nemožnost izpolnitve – razveza pogodbe – vračanje neupravičeno pridobljenega – obogatitveni zahtevek – neizkazana višina tožbenega zahtevka – pobotni ugovor – zmotna opredelitev trditev kot pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo – odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti pobotnega ugovora – kršitev načela dispozitivnosti
Čim je prvostopenjsko sodišče tožbeni zahtevek zavrnilo, je odpadla podlaga za presojanje (ne)utemeljenosti toženčevega pobotnega ugovora, tudi če bi bil ta postavljen, saj toženčeve morebitno utemeljene terjatve ni s čim pobotati. Uveljavljanje nasprotne terjatve v pobot namreč ni tožba, ne nasprotna tožba ali vmesna ugotovitvena tožba, ampak je svojevrstno uveljavljanje nasprotnikovega zahtevka za defenzivne cilje.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 58, 126, 126/1, 126/2, 357. ZPP člen 1.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nesoglasje k plačilu stroškov - ugovor zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke glavnega postopka - druga oseba, ki ni stranka postopka - pridobitev terjatve po dnevu začetka stečajnega postopka - uveljavljanje terjatev v drugih postopkih
V postopku zaradi insolventnosti sodišče ne odloča o sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij med stečajnim dolžnikom in drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Tisti upniki, ki so pridobili terjatve do stečajnega dolžnika iz poslovnih razmerij z njim po dnevu začetka stečajnega postopka, nimajo upravičenja opravljati tistih procesnih dejanj v glavnem postopku, ki jih imajo stranke glavnega postopka.
Tudi v primeru, če upravitelj ne bi predlagal izdaje soglasja k plačilu določenih stroškov, tisti, ki meni, da je do teh stroškov upravičen, nima upravičenja, da se o njegovi terjatvi, ki je nastala med ali v zvezi s stečajnim postopkom, odloča v stečajnem postopku pač pa mora uveljaviti svojo terjatev v drugem ustreznem postopku (v pravdnem, izvršilnem, upravnem ...). Upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, zakon ne daje pravice, da svoje terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
V primeru, če sodišče upravitelju ne da soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 357. člena ZFPPIPP, ZFPPIPP ne določa niti, da se zoper tako odločitev lahko pritoži upravitelj, niti ne daje te pravice drugim osebam, ki niso stranke stečajnega postopka.
Tožena stranka je podala potrebne trditve o tem, da je bila tožeča stranka pravočasno in pravilno obveščena o spremembi načina obveščanja. Zgolj dejstvo, da tožena stranka ni navedla, kdo konkretno je bil o tem obveščen na strani tožeče stranke, ne pomeni, da ni podala zadostne trditvene podlage.
ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1.
ustavitev izvršbe - ločitvena pravica - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - stečajni postopek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prijava terjatve
Preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke se opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da lahko sodišče po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075481
OZ člen 3, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
avtonomija strank - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - ničnost splošnih pogojev - zavarovalno kritje - invalidnost - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - zamuda zavarovalnice - nastop zamude - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za postopek
Stranki se o razporeditvi bremena stroškov sodnega postopka (vnaprej in ne glede na izid spora) ne moreta dogovoriti, saj gre za določbo o procesu, avtonomija volje strank, ki velja glede urejanja obligacijskih razmerij, pa se ne razteza tudi na procesne določbe.
Zavarovalnica pride v zamudo v štirinajstih (na podlagi dogovora lahko tudi manj) dneh, odkar je dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer oziroma odkar sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti, če je za to potreben določen čas. V tej zadevi je nastopil drugi položaj, saj je toženka lahko ugotovila znesek svoje obveznosti šele takrat, ko je razpolagala z medicinsko dokumentacijo, iz katere je izhajalo tožnikovo zdravstveno stanje.
zahteva za odložitev odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka – nepopolna zahteva – rok za dopolnitev zahteve – predložitev listin – nepodaljšljiv rok
Rok iz 3. odstavka 236. člena ZFPPIPP je nepodaljšljiv.
ZPP člen 116. ZPIZ - 2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obveznost plačila - plača - regres za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - davki - prispevki
Izostanek stranke z naroka za glavno obravnavo je lahko upravičen le, če gre za nenadne dogodke, bolezen, nujne in neodložljive obveznosti in podobno, v obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Iz potrdila o opravljenem dogovorjenem poslovnem sestanku, ki ga je tožena stranka predložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja, da bi šlo za nujen sestanek, sklican v zadnjem hipu, ali za druge utemeljene poslovne zadržke, zaradi katerih se direktor tožene stranke ne bi mogel udeležiti naroka. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru za odsotnost direktorja tožene stranke z naroka ni bilo upravičenih razlogov. Zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Plača se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke, delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.