ZFPPIPP člen 280, 280/2, 280/2-1, 298a, 298a/2, 298a/2-1.
ustavitev izvršbe - ločitvena pravica - pravnomočen sklep o preizkusu terjatev - stečajni postopek - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - prijava terjatve
Preverba pravočasnosti prijave terjatve in hipoteke se opravi šele na podlagi pravnomočnega sklepa o preizkusu terjatev. To pomeni, da lahko sodišče po drugem odstavku 280. člena ZFPPIPP postopa šele po pravnomočnosti sklepa o preizkusu terjatev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0082663
ZPP člen 311. OZ člen 9, 239, 239/1. SPZ člen 37, 99, 99/1.
zapadlost s pogodbo dogovorjene terjatve – zapadlost terjatve do konca glavne obravnave – izpolnitev pogodbe – izvedba vzdrževalnih del – nasprotovanje izvedbi – lastninska pravica – zaščita pred vznemirjanjem
Tožnikoma je zagotovljeno pravno varstvo zaradi izvedbe s pogodbo dogovorjenih vzdrževalnih del, ki so potrebna in glede katerih sta tožnika od tožene stranke zahtevala, da jih dopusti. Zahtevo (in po potrebi spet tudi tožbo) za zagotovitev pogojev za izvedbo vzdrževalnih del, ki bodo potrebna v bodočnosti, bosta tožnika na toženca naslovila tedaj, ko bo dela potrebno izvesti.
Tožnica je kot pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa tožene stranke spremenila pravo (javno) listino „opis dejanskega stanja“, ki jo je sestavil in izdal kot pooblaščena uradna oseba občinski redar, z namenom, da bi se uporabila kot prava in sicer tako, da je spremenila vsebino izjave na listini, s tem da je predrugačila oziroma spremenila datum izdaje listine in na spremenjeni listini ponaredila podpis redarja ter listino uporabila kot pravo z namenom, da bi pretrgala relativno zastaranje pregona storilca, saj je postopek o prekršku glede na datum izdaje zastaral, zaradi česar bi morala tožnica postopek ustaviti, ne pa izdati meritorne odločbe. S tem je tožnica storila kaznivo dejanje ponarejanja listin po 1. odstavku 251. člena KZ-1 in kaznivo dejanje ponareditve in uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po 2. odstavku 259. člena KZ-1. Zato ji je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo zaposlitvi po 1. alineji 111. člena ZDR, zaradi izgube zaupanja tožene stranke do tožnice pa nadaljevanje delovnega razmerja ni mogoče niti do izteka odpovednega roka (110. člen ZDR). Zato je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, kot je to pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.
Zavarovalnica odgovarja do višine pogodbeno dogovorjene zavarovalne vsote za škodo, za katero odgovarja njena zavarovanka. Tožnik je ponudil zadostno trditveno podlago. Pretirano bi bilo zahtevati, da bi moral v trditveni podlagi navajati prav vse okoliščine, na podlagi katerih se prisodi odškodnina za posamezno odškodninsko postavko.
Pristop k napolnjevanju vsebine standarda „sorazmernosti med prevzetimi obveznostmi in lastnim premoženjskim položajem“ terja pravo mero, saj bi v nasprotnem izničili institut odpusta obveznosti. Njegov namen je predvsem zaščititi upnike, ki so bile žrtve dolžnikovega lahkomiselnega, špekulativnega ali neodgovornega ravnanja, ne pa preprečiti dolžniku vsakršnega prevzemanja obveznosti.
Pri ugovornem razlogu „da bi dolžnik glede na premoženjski položaj lahko v celoti izpolnil svoje obveznosti“ ni mogoče pričakovati, da bo dolžnik svoje obveznosti servisiral iz dohodkov od nezakonitih dejavnosti oziroma dejavnosti, ki jo opravlja na črno.
Načelo uspeha (154. člen ZPP) pri odločanju o stroških ugovornega postopka zoper odpust obveznosti ni smiselno uporabljivo in tudi ne primerno. Takšna razlaga, po kateri so upniki v primeru neuspeha z ugovorom dolžni povrniti dolžniku stroške, svoje pa v primeru uspeha nosijo sami, pomeni kršitev načela enakosti pred zakonom. Zakon (354. in 355. člen ZFPPIPP) določa, da stroški stečajnega dolžnika v postopkih zaradi insolventnosti bremenijo stečajno maso.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL0075481
OZ člen 3, 943, 943/1, 943/2. ZPP člen 254, 254/3, 339, 339/2, 339/2-14. ZOdvT tarifna številka 2200, 3100.
avtonomija strank - zavarovalna pogodba - splošni pogoji - ničnost splošnih pogojev - zavarovalno kritje - invalidnost - vpliv prejšnjih degenerativnih sprememb - postavitev novega izvedenca - zamudne obresti - zamuda zavarovalnice - nastop zamude - tek zakonskih zamudnih obresti - stroški postopka - nagrada za predpravdni postopek - nagrada za postopek
Stranki se o razporeditvi bremena stroškov sodnega postopka (vnaprej in ne glede na izid spora) ne moreta dogovoriti, saj gre za določbo o procesu, avtonomija volje strank, ki velja glede urejanja obligacijskih razmerij, pa se ne razteza tudi na procesne določbe.
Zavarovalnica pride v zamudo v štirinajstih (na podlagi dogovora lahko tudi manj) dneh, odkar je dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer oziroma odkar sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti, če je za to potreben določen čas. V tej zadevi je nastopil drugi položaj, saj je toženka lahko ugotovila znesek svoje obveznosti šele takrat, ko je razpolagala z medicinsko dokumentacijo, iz katere je izhajalo tožnikovo zdravstveno stanje.
Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju toženčevega mesečnega dohodka ni upoštevalo dela prejetih dnevnic, čeprav sodna praksa tudi del dnevnic prišteva k dohodku preživninskega zavezanca.
Otroški dodatek po stališču novejše sodne prakse toženčeve preživninske obveznosti ne zmanjšuje.
mejni spor - spor o meji - določitev meje - potek meje - vmesni prostor - spor o poteku meje - lastninski spor - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica zadnje mirne posesti - pristojnost nepravdnega postopka
Bistvo tega spora je, kje poteka mejna črta, saj predlagatelj zatrjuje drugačen potek meje, kot ga zatrjujejo nasprotni udeleženci. Vmesni prostor (tj. med mejno črto, ki jo zatrjuje predlagatelj, in tisto, ki jo zatrjujejo nasprotni udeleženci) je posledica različnega zatrjevanega poteka meje. Gre torej za tipičen primer mejnega spora, saj je med udeleženci postopka v prvi vrsti sporen potek meje. Navedbe udeležencev o tem, zakaj bi morala biti meja tam, kjer to trdijo, so resda podkrepljene z navedbami vsakega od njih o pridobitvi lastninske pravice na spornem delu, a to sodi k zatrjevanju močnejše pravice/zadnje mirne posesti in le dodatno potrjuje pravilnost stališča, da gre za mejni spor.
Za mejni spor gre takrat, ko vsaka od strank zatrjuje različen potek mejne črte, velikost vmesnega prostora pa ne predstavlja merila za presojo, ali gre za mejni ali za lastninski spor.
stvarna služnost – opis vsebine služnosti – natančen opis prostorskih mej izvrševanja stvarne služnosti
ZZK-1 v 19. členu določa, da se v primeru, če je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opišejo. Zakon pri tem torej ne določa, da bi moral biti potek služnostne poti določen z navedbo posameznih točk in z razdaljami med njimi, ampak uporablja pravni standard natančnega opisa.
Za pridobitev sporne služnosti ni potrebno, da bi gospodujoča nepremičnina mejila na služno nepremičnino oziroma, da bi sporna pot s služečega zemljišča neposredno vodila na gospodujoče zemljišče. Bistvo je, ali tožnika dostopata po sporni poti do svoje nepremičnine preko nepremičnine, ki je last tožene stranke.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0064824
OZ člen 131, 154, 154/2, 179, 965. ZOZP člen 20. ZPP člen 324, 324/2, 339, 339/2, 339/2-14.
prometna nesreča dveh motornih vozil – nalet – sopotnik kot oškodovanec – direktna tožba – zavarovalni primer – obvezno zavarovanje – solidarna odgovornost – vzročna zveza – izvedenec – vezanost sodišča na trditveno podlago
Mehanizem nastanka telesnih poškodb je strokovno vprašanje medicinske narave. Nanj mora odgovoriti izvedenec medicinske stroke, upoštevaje ugotovitve cestnoprometnega izvedenca o jakosti trka oziroma sil, ki so ob trku delovale na oškodovanca.
STVARNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080633
ZPP člen 157. ZFPPIPP člen 122, 122/1, 122/1-6, 122/4, 298a, 302, 302/4, 308, 308/4. SPZ člen 154, 154/2, 154/2-1.
ugotovitev neobstoja terjatve in ločitvene pravice - sodba na temelju pripoznave - pravdni stroški - uspeh v postopku - povod za tožbo
Če veljata terjatev in ločitvena pravica za prijavljeno po 298.a členu ZFPPIPP in upnik prijave terjatve ne umakne do izdaje sklepa o preizkusu terjatev in ločitvenih pravic, mora upnik nositi pravdne stroške celo, če pripozna terjatev v pravdnem postopku.
Izbris hipoteke se lahko zahteva, če dolžnik plača s hipoteko zavarovano terjatev (1. alinea drugega odstavka 154. člena SPZ). Po materialnem pravu lahko zahteva izbris seveda le bivši dolžnik, saj vpisana hipoteka še vedno obremenjuje nepremičnino v njegovi lasti. Zrcalna slika pravice je dolžnost. Ta lahko zadene le drugo stranko, to pa je hipotekarni upnik. Gledano s strani bivšega upnika, je torej on tisti, ki je po materialnem pravu dolžan poskrbeti, da se iz zemljiške knjige izbriše vpis neobstoječe hipoteke. To je tudi sicer razumljivo, saj je on tisti, ki na videz izgublja zemljiškoknjižno pravico, ki sicer v resnici ne obstaja več. Povedano velja ne glede na to, da lahko sicer zemljiškoknjižni postopek za izbris ugasle pravice vodi tudi bivši hipotekarni dolžnik.
OZ člen 921, 949, 949/1, 950, 953, 953/1, 953/2. ZPP člen 154, 154/2.
premoženjsko zavarovanje - pogodba o zavarovanju avtomobilskega kaska - zavarovalnina - preprečevanje zavarovalnega primera in reševanje - škoda, ki je krita z zavarovanjem - poplave - povodenj - stroški postopka - uspeh strank - pritožbeni stroški
Ročno premikanje (potiskanje) vozila, ki ga je na dvorišču zajela poplava, s poplavljenega dvorišča na višje ležeči predel vasi, ne ustreza pravnemu standardu naklepne vožnje po poplavljenem območju.
Sodna praksa se je poenotila, da se uspeh strank ugotavlja v odnosu med vtoževanim in dosojenim zneskom, razen v posebnih primerih večjih stroškov z dokazovanjem temelja, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.
Tožniki kot njegovi pravni nasledniki bi torej lahko terjali povračilo spornih zneskov od toženke le, če bi dokazali, da je toženka pri razpolaganju s sredstvi na zapustnikovem računu zlorabila zaupanje zapustnika, da zapustnik za to ni vedel in da toženkinega ravnanja ni odobril. Ta dokaz tožnikom tudi po presoji pritožbenega sodišča ni uspel.
ZPP člen 116. ZPIZ - 2 člen 144, 144/3, 429. ZDoh-2 člen 2, 15, 37, 41. ZPSV člen 3, 6.
obveznost plačila - plača - regres za prehrano - stroški prevoza na delo in z dela - regres za letni dopust - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - davki - prispevki
Izostanek stranke z naroka za glavno obravnavo je lahko upravičen le, če gre za nenadne dogodke, bolezen, nujne in neodložljive obveznosti in podobno, v obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. Iz potrdila o opravljenem dogovorjenem poslovnem sestanku, ki ga je tožena stranka predložila skupaj s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje, ne izhaja, da bi šlo za nujen sestanek, sklican v zadnjem hipu, ali za druge utemeljene poslovne zadržke, zaradi katerih se direktor tožene stranke ne bi mogel udeležiti naroka. Pritožbeno sodišče zato soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru za odsotnost direktorja tožene stranke z naroka ni bilo upravičenih razlogov. Zato predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen.
Plača se prisodi delavcu v bruto znesku, od katerega je potrebno plačati davke in prispevke, delavcu pa mora delodajalec izplačati neto znesek glede na predpise, ki urejajo plačilo dohodnine in prispevkov. Prispevki in dohodnina se obračunavajo in plačujejo na dan obračuna oz. izplačila, torej ko nastane davčna obveznost, to je po stopnjah, ki veljajo na dan obračuna (izplačila), osnova pa je bruto prejemek (plača, odškodnina, odpravnina ipd.). Po 15. členu ZDoh-2, v katerem je opredeljen predmet obdavčitve, se šteje, da je dohodek prejet, ko je izplačan fizični osebi ali je kako drugače dan na razpolago fizični osebi. Ker ob izdaji sodbe ni znano, po kakšni stopnji se bodo obračunali davki oz. dohodnina (oz. davki in prispevki), tudi ni znano, kakšni bodo natančno izračunani pravilni neto zneski po obračunu dajatev na dan izplačila prejemkov. Zato se prejemki, od katerih se plačujejo davki (in prispevki, če gre za takšne vrste prejemkov – plače, odpravnine...), dosodijo le v bruto zneskih, v izreku sodbe pa se le opisno navede, da zakonske zamudne obresti tečejo od neto zneskov, obračunanih od po višini dosojenih bruto zneskov, pri čemer neto zneski v izreku sodbe ne smejo biti določeni po višini v denarnem znesku.
dodatni sklep o dedovanju – dedni dogovor – pritikline – premično premoženje – pozneje najdeno premoženje
Sodna praksa v RS ni sledila stališču, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso.
nadomestilo za javno priobčitev fonogramov – zastaranje – zastaralni rok – občasne terjatve
Sklicevanje na določbe ZASP, ki so podlaga za izterjavo, v konkretnem primeru ne pridejo v poštev glede na sklenjeno pogodbo s toženko. V zvezi s tem se zaradi tega tožeča stranka ne more sklicevati na pravila o neopravičeni obogatitvi in v posledici tega na petletni splošni zastaralni rok.
IZVRŠILNO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO– CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070971
ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/3, 168, 168/1, 170, 170/1, 170/2. ZPP člen 11, 154, 154/1, 155, 155/1.
sklep o izvršbi – zaznamba sklepa o izvršbi – prisilna hipoteka – izločitvena pravda – tožba na ugotovitev nedopustnosti izvršbe – pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica – pridobitev lastninske pravice – skupno premoženje – posebno premoženje – sporazum o priznanju lastninske pravice – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – vknjižba v zemljiško knjigo – odločitev o stroških postopka – potrebnost odgovora na prvo pritožbo
Tožnica ni uspela dokazati, da je lastninsko pravico na sporni nepremičnini pridobila, preden je toženka pridobila zastavno pravico.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL0075212
OZ člen 41, 41/1, 87, 87/1, 417. ZZZDR člen 111, 213, 213/1, 213/4. ZFPPIPP člen 386.
poslovna sposobnost mladoletne osebe - pogodba poslovno nesposobne osebe - ničnost - privolitev centra za socialno delo - kolizijski skrbnik - poseben skrbnik - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - cesija - odstop terjatve s pogodbo - katere terjatve se lahko prenesejo s pogodbo
Izjava volje ni povzročila sklenitve pogodbe, saj jo je podala oseba, ki nima poslovne sposobnosti (prvi odstavek 41. člena OZ). V posledici ugotovljene ničnosti je sodišče prve stopnje pravilno naložilo toženi stranki, da mora tožeči stranki vrniti vse, kar je na podlagi take pogodbe prejela (prvi odstavek 87. člena OZ).
Poseben skrbnik se postavi tudi mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju (prvi odstavek 213. člena ZZZDR). Vendar pa gre za takšno situacijo le takrat, ko gre za kolizijo interesov med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.
ZFPPIPP člen 56, 56-1, 57, 58, 126, 126/1, 126/2, 357. ZPP člen 1.
sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nesoglasje k plačilu stroškov - ugovor zoper sklep - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - stranke glavnega postopka - druga oseba, ki ni stranka postopka - pridobitev terjatve po dnevu začetka stečajnega postopka - uveljavljanje terjatev v drugih postopkih
V postopku zaradi insolventnosti sodišče ne odloča o sporih iz premoženjskih in drugih civilnopravnih razmerij med stečajnim dolžnikom in drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami.
Tisti upniki, ki so pridobili terjatve do stečajnega dolžnika iz poslovnih razmerij z njim po dnevu začetka stečajnega postopka, nimajo upravičenja opravljati tistih procesnih dejanj v glavnem postopku, ki jih imajo stranke glavnega postopka.
Tudi v primeru, če upravitelj ne bi predlagal izdaje soglasja k plačilu določenih stroškov, tisti, ki meni, da je do teh stroškov upravičen, nima upravičenja, da se o njegovi terjatvi, ki je nastala med ali v zvezi s stečajnim postopkom, odloča v stečajnem postopku pač pa mora uveljaviti svojo terjatev v drugem ustreznem postopku (v pravdnem, izvršilnem, upravnem ...). Upnikom, ki nimajo položaja stranke stečajnega postopka, zakon ne daje pravice, da svoje terjatve do stečajnega dolžnika uveljavljajo v stečajnem postopku.
V primeru, če sodišče upravitelju ne da soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka v skladu z določbo 357. člena ZFPPIPP, ZFPPIPP ne določa niti, da se zoper tako odločitev lahko pritoži upravitelj, niti ne daje te pravice drugim osebam, ki niso stranke stečajnega postopka.