zapuščina brez dediča - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjemoma upoštevana nepravočasna pritožba
Ker je Republika Slovenija, v korist katere je bil izdan sklep po 130. členu ZD, sama predlagala obravnavanje pritožbe zapustničinih dedičev - njenih pravnukov, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo obravnavalo vsebinsko. Pritožnika sta s stopnjo verjetnosti izkazala, da je A. C., vdova pokojnega A., rojena S., po kateri se vodi obravnavani zapuščinski postopek, ista oseba kot A. S., rojena S., po kateri se je vodil zapuščinski postopek v letu 1959 pod opr. št. O 165/59. V novem postopku, s katerim se Republika Slovenija strinja, bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je identiteta zapustnic v obeh zapuščinskih postopkih res zanesljivo izkazana in zatem o dedovanju parcel v k.o. odločiti v skladu s temi ugotovitvami.
postopek osebnega stečaja – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes
Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati.
Za terjatve upravnikov poslovnih stavb iz naslova založenih stroškov obratovanja je treba uporabiti isto določbo o zastaralnem roku, kot velja za terjatve, ki jih etažni lastniki izpolnjujejo (neposredno) dobaviteljem teh storitev. Zakonski obseg nalog upravnika pa daje podlago za sklep, da ima ta pravni interes za (pravočasno) izpolnitev obveznosti v zvezi z dobavo storitev, potrebnih za funkcioniranje stavbe kot celote. Prevzemnik terjatve nasproti dolžniku ima enake pravice, kot jih je imel do odstopa proti njemu odstopnik. Pretečeni čas zastaranja se zato všteva, tako da na upravnika preide dobaviteljeva terjatev skupaj z že pretečeno zastaralno dobo.
Edini kriterij za potrebe pravilne uporabe 279. člena ZIZ je ta, da se je izdana začasna odredba izkazala za neutemeljeno, ker je bila razveljavljena, in ponovno presojanje neutemeljenosti začasne odredbe ni dopustno; dejstvo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, je edini kriterij utemeljenosti začasne odredbe za potrebe pravilne uporabe določbe 279. člena ZIZ.
zaslišanje strank - dokazna pravila - pristranskost - dokazna ocena
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil; dokazovanju z zaslišanjem strank pa ni mogoče apriorno očitati pristranskosti. Stranka o dejanski podlagi spora ve največ, zaradi česar je najprimernejše informacijsko sredstvo.
postopek osebnega stečaja – zahteva stečajnega dolžnika za razrešitev upravitelja – upravičeni predlagatelj – presoja obstoja razlogov za razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti
Stečajni dolžnik ima v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja položaj stranke postopka, vendar zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa v prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP navedenemu krogu oseb, med katerimi pa ni stečajnega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080639
OZ, člen 105, 619, 635, 635/1, 636, 638, 639, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – IDP in PGD – odgovornost podjemnika za napake – neuporabno delo – izbira jamčevalnega zahtevka – odprava napake po drugem podjemniku – odstop od pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – nesklepčen vrnitveni zahtevek – prekluzija uveljavljanja pravic iz naslova napak dela – vedenje podjemnika o dejstvih, na katere se napaka nanaša – odškodninski zahtevek – tek roka za povrnitev škode – zavrženje tožbe – kršitev pravice do izjave – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da v primeru napak podjemnika pogodba ne more biti razvezana po samem zakonu (takšne posledice relevantne določbe OZ ne predvidevajo), tožeča stranka pa (čeprav ji to možnost daje 638. kot 639. člen OZ) odstopnega upravičenja ni uveljavila, je Pogodba še vedno veljavna, posledično pa tožničin kondikcijski zahtevek nesklepčen (po materialnem pravu ima naročnik pravico do vrnitvenega zahtevka (še)le, če odstopi od pogodbe).
odgovornost za škodo od nevarne stvari – objektivna odškodninska odgovornost – voznik osebnega vozila – kolesar – domneva vzročnosti – razbremenitev odgovornosti – presoja skrbnosti – pravni standard posebej skrbnega človeka
Za presojo temelja zahtevka je v predmetni zadevi bistveno to, da je odškodninska odgovornost voznika osebnega avtomobila napram kolesarju objektivna. Avtomobilist se lahko s sklicevanjem na neustrezno ravnanje kolesarja te svoje objektivne odgovornosti (v celoti) razbremeni samo v primeru, če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca (kolesarja), ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da se (v smislu razbremenitve po 2. odstavku 153. člena OZ) ravnanje voznika osebnega avtomobila (torej imetnika nevarne stvari) presoja po (strogem) merilu posebej skrbnega človeka.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet zavarovanja - neznatna škoda
Tožnik v tem postopku zoper toženki vtožuje denarno terjatev (utemeljevano s trditvami o obstoju njune neupravičene obogatitve), v zvezi s katero je v tožbi predlagal tudi izdajo začasne odredbe. V kolikor bi izkazal katero od (sicer zatrjevanih) predpostavk iz 2. ali 3. odstavka 270. člena ZIZ (pa v tem ni uspel), bi bila lahko zato predmet zavarovanja (z začasno odredbo) zgolj bodoča realizacija vtoževane denarne terjatve in ne zavarovanje njegovega položaja (najemnika) napram morebitnemu kupcu predmetnih nepremičnin.
odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – neodplačno razpolaganje – darilna pogodba – pogodba o preužitku
Četrta točka prvega odstavka 399. člena ZFPPIPP (med drugim) določa, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo. Zakonska določba je jasna in je ni mogoče razlagati drugače ter za vsak posamezen primer posebej, ne glede na to, da višje sodišče razume težko situacijo, v kateri se je pritožnica znašla. Dokazni postopek je namreč nedvomno potrdil razpolaganje s premoženjem, ki ga je mogoče šteti kot neodplačnega, ne glede na drugačen namen, ki sta ga dolžnica in njena vnukinja morebiti zasledovali pri sklepanju pogodbe. Ni nobene pravne podlage, da bi stečajno sodišče ugotavljalo razloge (namen) takšnega razpolaganja.
ZNP člen 44, 45, 45/3, 50. ZPP člen 254, 254/2, 254/3.
odvzem poslovne sposobnosti - popoln odvzem poslovne sposobnosti - delni odvzem poslovne sposobnosti - konkretizacija omejitev poslovne sposobnosti - skrbništvo - postopek po uradni dolžnosti - izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja
Popoln odvzem poslovne sposobnosti je bil materialnopravno napačen oziroma najmanj preuranjen. Nedvomno je nasprotni udeleženec na večih področjih sposoben samostojnega odločanja, v pretežni meri je sposoben razumeti pomen svojih dejanj (intelektualna sestavina subjektivne predpostavke poslovne sposobnosti), v pretežni meri pa je sposoben tudi ravnati s tako oblikovano voljo (voljna sposobnost).
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnici v posebnih primerih
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz 39. čl. ZDZdr. Izpolnjenost teh je sodišče prve stopnje prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo.
V primerih, ko je sodnik neposreden objekt kritike, torej oškodovanec, ne sme nato prevzeti še vloge tožnika in sodnika, ker je takšno ravnanje v nasprotju z objektivnim vidikom nepristranskosti. Zato mora v takšnih primerih odločiti o uporabi 109. člena ZPP drug sodnik.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - odločba Ustavnega sodišča - odprava neskladnosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - popolna taksna oprostitev - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks
Prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati.
odškodnina - delo s povečano nevarnostjo - nevarna dejavnost - odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odškodninska odgovornost - policijska intervencija - posredovanje v primeru vinjenih in agresivnih kršiteljev
Očitno je, da je šlo pri obravnavanem dogodku za zelo močnega in zelo agresivnega in vinjenega kršitelja, ki se je intervenciji na vso moč upiral, pri čemer se je njegova agresivnost kljub uporabi različnih prisilnih sredstev le še stopnjevala. Ker je bil hkrati pod vplivom alkohola, je konkretna situacija predstavljala tudi za usposobljenega policista tveganje, ki ga ni bilo mogoče v celoti obvladati.
Ta predlog ni bil nedopusten le iz razloga, ker je bil podan prepozno, ampak tudi zato ker je šlo, ne da bi bili izkazani razlogi, ki izvedbo takšnega (načeloma nedopustnega) dokaza upravičujejo, (očitno) za dokazni predlog podan v informativne/poizvedovalne namene (torej tako imenovani informativni dokaz). Toženka ni zatrjevala (niti tega ne trdi v pritožbi), da naj bi bila garancija vnovčena oziroma da je tožnica dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada vtoževano terjatev (v celoti ali delno) poplačano. Na drugi strani pa tudi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje v pritožbi), da teh poizvedb (podatkov) ni mogla (ne more) opraviti (pridobiti) sama (oziroma ni pojasnila, zakaj bi to moralo namesto nje storiti sodišče). Skratka izkazala ni nobenega utemeljenega razloga, ki bi izvedbo (načeloma nedopustnega) informativnega dokaza v konkretnem primeru upravičeval.
Sporne določbe Splošnih pogojev so po mnenju pritožbenega sodišča jasne in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo ne gre za določbo, ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke, niti za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja.
nagrada izvedenca - predujem - založitev predujma za izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Prvi odstavek 153. člena ZPP določa, da mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo tega dokaza. Po tem pravilu torej stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala. Dejstvo, da so imeli pripombe na izvedeniško mnenje upniki predlagatelji stečajnega postopka, zaradi česar je izvedenec po nalogu sodišča izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja, ne more spremeniti citiranega stroškovnega pravila. Zgolj izpodbijanje dokaza ene stranke namreč ne pomeni prevalitve dokaznega bremena in njegovih posledic na nasprotno stranko. Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, namreč ne pomenijo dokazne pobude.
začasna odredba - kdaj je mogoče izdati začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - konkretna in subjektivna nevarnost - stopnja verjetnosti
Namen začasne odredbe ni v tem, da bi imela naravo sankcije za domnevno izvršena kazniva dejanja (sploh, če se o tem že vodi postopek pred kazenskim sodiščem), niti ni začasna odredba sankcija za morebitne pravno ugotovljene nepravilnosti pri ravnanju katerekoli izmed strank v preteklosti v smislu civilnopravnih posledic (odškodninske odgovornosti). Začasna odredba tudi ne more biti sankcija zoper ravnanja istega subjekta v primerljivih preteklih situacijah.
Pritožnik ne opredeli, na kakšen način tožena stranka s svojim obstoječim premoženjem razpolaga v tem trenutku, da bi bilo treba zato ta razpolaganja preprečiti z začasno odredbo. Če tega razpolaganja ne opredeli, posledice, to je nevarnosti za nezmožnost poznejšega poplačila, ni treba presojati.
izvedensko mnenje – nagrada – izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec – cena – običajno plačilo – raziskovalno delo
Če se sodišče in izdelovalec mnenja ob naročilu o ceni nista izrecno dogovorila, se nagrada določi po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki se običajno plačuje za tako delo.