izvedensko mnenje – nagrada – izdelovalec mnenja, ki ni sodni izvedenec – cena – običajno plačilo – raziskovalno delo
Če se sodišče in izdelovalec mnenja ob naročilu o ceni nista izrecno dogovorila, se nagrada določi po splošnih pravilih obligacijskega prava v višini, ki se običajno plačuje za tako delo.
Edini kriterij za potrebe pravilne uporabe 279. člena ZIZ je ta, da se je izdana začasna odredba izkazala za neutemeljeno, ker je bila razveljavljena, in ponovno presojanje neutemeljenosti začasne odredbe ni dopustno; dejstvo, da je bil predlog za izdajo začasne odredbe zavrnjen, je edini kriterij utemeljenosti začasne odredbe za potrebe pravilne uporabe določbe 279. člena ZIZ.
začasna odredba za zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - predmet zavarovanja - neznatna škoda
Tožnik v tem postopku zoper toženki vtožuje denarno terjatev (utemeljevano s trditvami o obstoju njune neupravičene obogatitve), v zvezi s katero je v tožbi predlagal tudi izdajo začasne odredbe. V kolikor bi izkazal katero od (sicer zatrjevanih) predpostavk iz 2. ali 3. odstavka 270. člena ZIZ (pa v tem ni uspel), bi bila lahko zato predmet zavarovanja (z začasno odredbo) zgolj bodoča realizacija vtoževane denarne terjatve in ne zavarovanje njegovega položaja (najemnika) napram morebitnemu kupcu predmetnih nepremičnin.
Ta predlog ni bil nedopusten le iz razloga, ker je bil podan prepozno, ampak tudi zato ker je šlo, ne da bi bili izkazani razlogi, ki izvedbo takšnega (načeloma nedopustnega) dokaza upravičujejo, (očitno) za dokazni predlog podan v informativne/poizvedovalne namene (torej tako imenovani informativni dokaz). Toženka ni zatrjevala (niti tega ne trdi v pritožbi), da naj bi bila garancija vnovčena oziroma da je tožnica dobila s strani Slovenskega podjetniškega sklada vtoževano terjatev (v celoti ali delno) poplačano. Na drugi strani pa tudi ni zatrjevala (niti tega ne zatrjuje v pritožbi), da teh poizvedb (podatkov) ni mogla (ne more) opraviti (pridobiti) sama (oziroma ni pojasnila, zakaj bi to moralo namesto nje storiti sodišče). Skratka izkazala ni nobenega utemeljenega razloga, ki bi izvedbo (načeloma nedopustnega) informativnega dokaza v konkretnem primeru upravičeval.
stečaj pravne osebe – stroški predhodnega postopka
Sodišče prve stopnje je o stroških odločilo na dolžnikovo zahtevo, o čemer mora odločiti v razumnem roku in nima podlage, da bi z odločitvijo čakalo na pravnomočnost predhodnega sklepa o glavni stvari.
nagrada izvedenca - predujem - založitev predujma za izvedenca - pripombe zoper izvedensko mnenje
Prvi odstavek 153. člena ZPP določa, da mora stranka, ki predlaga izvedbo dokaza, po nalogu sodišča založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo tega dokaza. Po tem pravilu torej stroške za izvedbo dokaza predhodno trpi tista stranka, ki ga je predlagala. Dejstvo, da so imeli pripombe na izvedeniško mnenje upniki predlagatelji stečajnega postopka, zaradi česar je izvedenec po nalogu sodišča izdelal dopolnitev izvedenskega mnenja, ne more spremeniti citiranega stroškovnega pravila. Zgolj izpodbijanje dokaza ene stranke namreč ne pomeni prevalitve dokaznega bremena in njegovih posledic na nasprotno stranko. Strankine pripombe in ugovori zoper mnenje, zahteve naj da izvedenec dodatna pojasnila ter naj ga sodišče zasliši, namreč ne pomenijo dokazne pobude.
zapuščina brez dediča - pravnomočnost sklepa o dedovanju - nepravočasna pritožba - nepravočasna pritožba v zapuščinskem postopku - izjemoma upoštevana nepravočasna pritožba
Ker je Republika Slovenija, v korist katere je bil izdan sklep po 130. členu ZD, sama predlagala obravnavanje pritožbe zapustničinih dedičev - njenih pravnukov, je pritožbeno sodišče njuno pritožbo obravnavalo vsebinsko. Pritožnika sta s stopnjo verjetnosti izkazala, da je A. C., vdova pokojnega A., rojena S., po kateri se vodi obravnavani zapuščinski postopek, ista oseba kot A. S., rojena S., po kateri se je vodil zapuščinski postopek v letu 1959 pod opr. št. O 165/59. V novem postopku, s katerim se Republika Slovenija strinja, bo moralo prvostopenjsko sodišče ugotoviti, ali je identiteta zapustnic v obeh zapuščinskih postopkih res zanesljivo izkazana in zatem o dedovanju parcel v k.o. odločiti v skladu s temi ugotovitvami.
Stranka, ki predlaga, naj se določena oseba zasliši kot priča, mora poprej navesti, o čem naj priča. Le tako lahko sodišče oceni smotrnost izvedbe dokaza (ali gre za pravno relevantna dejstva ali ne). O dejstvih, ki v dokaznem predlogu niso navedena, sodišče predlagane priče ne sme zasliševati. Nesubstanciran dokazni predlog je zato upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga.
postopek osebnega stečaja – zahteva stečajnega dolžnika za razrešitev upravitelja – upravičeni predlagatelj – presoja obstoja razlogov za razrešitev upravitelja po uradni dolžnosti
Stečajni dolžnik ima v skladu s 1. točko 385. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja položaj stranke postopka, vendar zakon pravice zahtevati razrešitev upravitelja ne daje strankam postopka, pač pa v prvem odstavku 119. člena ZFPPIPP navedenemu krogu oseb, med katerimi pa ni stečajnega dolžnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0080639
OZ, člen 105, 619, 635, 635/1, 636, 638, 639, 639/3. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
podjemna pogodba – IDP in PGD – odgovornost podjemnika za napake – neuporabno delo – izbira jamčevalnega zahtevka – odprava napake po drugem podjemniku – odstop od pogodbe – razveza pogodbe po samem zakonu – nesklepčen vrnitveni zahtevek – prekluzija uveljavljanja pravic iz naslova napak dela – vedenje podjemnika o dejstvih, na katere se napaka nanaša – odškodninski zahtevek – tek roka za povrnitev škode – zavrženje tožbe – kršitev pravice do izjave – razlogi o odločilnih dejstvih – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Glede na to, da v primeru napak podjemnika pogodba ne more biti razvezana po samem zakonu (takšne posledice relevantne določbe OZ ne predvidevajo), tožeča stranka pa (čeprav ji to možnost daje 638. kot 639. člen OZ) odstopnega upravičenja ni uveljavila, je Pogodba še vedno veljavna, posledično pa tožničin kondikcijski zahtevek nesklepčen (po materialnem pravu ima naročnik pravico do vrnitvenega zahtevka (še)le, če odstopi od pogodbe).
Sporne določbe Splošnih pogojev so po mnenju pritožbenega sodišča jasne in z njihovo vsebino tožnik ni mogel biti zaveden. Glede na očitno funkcionalno podobnost med toplotno črpalko in pečjo ne gre za določbo, ki bi bila zavajajoča zato, ker med izjemami Splošni pogoji izrecno ne navedejo tudi toplotne črpalke, niti za določbo, ki bi nasprotovala načelu vestnosti in poštenja.
V primerih, ko je sodnik neposreden objekt kritike, torej oškodovanec, ne sme nato prevzeti še vloge tožnika in sodnika, ker je takšno ravnanje v nasprotju z objektivnim vidikom nepristranskosti. Zato mora v takšnih primerih odločiti o uporabi 109. člena ZPP drug sodnik.
predlog za popolno oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodnih taks - odločba Ustavnega sodišča - odprava neskladnosti - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja, v postopkih, za katere se uporablja ZPP - popolna taksna oprostitev - stranka ni prejemnica denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa in ne izpolnjuje zakonskih pogojev zanjo - občutno zmanjšanje sredstev za preživljanje - višina minimalnega dohodka - dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - postopek za uveljavitev oprostitve, odloga ali obročnega plačila taks
Prvi odstavek 11. člena ZST-1, ki predvideva popolno oprostitev plačila sodne takse le v primeru, če je taksni zavezanec upravičen do socialne pomoči, je bil zaradi neskladnosti z Ustavo spremenjen z odločbo Ustavnega sodišča U-I-191/14-16 z dne 12. 2. 2015. Do odprave neskladnosti je na osnovi navedene ustavne odločbe mogoče taksnega zavezanca – v primeru, ko je plačilo takse procesna predpostavka za postopek ali procesno dejanje - tudi v celoti oprostiti plačila sodne takse. Oprostitev je možna, če bi bila tudi s plačilom delne sodne takse občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja taksni zavezanec ali se preživljajo osebe, ki jih je dolžan preživljati.
postopek osebnega stečaja – predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja – pravni interes
Dolžnik, ki nima nobenega premoženja, prav tako pa tudi ne prejema dohodkov, ki bi spadali v stečajno maso, pri čemer ne predlaga odpusta obveznosti, dejansko nima pravnega interesa za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja, saj s tem ne bo dosežen nobeden od namenov postopka osebnega stečaja (ne vsaj delno poplačilo dolgov ne odpust obveznosti). Drugačen, širši, pa je pravni interes predlagatelja – upnika, ki se domneva in mu ga ni treba posebej izkazovati.
zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje v psihiatrični bolnici v posebnih primerih
Zdravljenje v psihiatrični bolnici v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve je dopustno le ob kumulativno izpolnjenih pogojih iz 39. čl. ZDZdr. Izpolnjenost teh je sodišče prve stopnje prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo.
zaslišanje strank - dokazna pravila - pristranskost - dokazna ocena
Civilni pravdni postopek, kot je urejen v ZPP, ne pozna nobenih dokaznih pravil; dokazovanju z zaslišanjem strank pa ni mogoče apriorno očitati pristranskosti. Stranka o dejanski podlagi spora ve največ, zaradi česar je najprimernejše informacijsko sredstvo.
OZ člen 41, 41/1, 86, 86/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 286.
ničnost pogodbe o dosmrtnem preživljanju - nesposobnost razsojanja preživljanca - poslovna sposobnost - sposobnost razsojanja - demenca - prekluzija pri predlaganju dokazov - dejanska presoja
Za pravne posle osebe, ki kljub poslovni sposobnosti nima sposobnosti razsojanja, uporabimo enaka pravila, torej pravila o pogodbi, ki jo sklene poslovno nesposobna oseba sama. Takšna pogodba je zato nična.
izvršba na nepremičnine - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na izstavitev zemljiškoknjižne listine - preložitev naroka - neodložljive obveznosti - konkretni razlogi - neopravičen izostanek z naroka - izvedba naroka v nenavzočnosti
Za ugoditev zahtevku na izstavitev zemljiškoknjižne listine je bilo potrebno ugotoviti le, da vodi tožnica nepremičninsko izvršbo proti prvo toženki na nepremičnino vpisano v vl. št. ... za nepremičnino ..., stanovanje št. 000 v 7. in 8. etaži k. o. X., da je to nepremičnino pridobila prvo tožena stranka z veljavno in formalno popolno soinvestitorsko pogodbo od drugo tožene stranke, da ta listina obstoji, in da je tožnica nima.
V obvestilu sodišču, da se naroka ne bo udeležila, je drugo tožena stranka napisala le, da so razlog za to neodložljive obveznosti. Zgolj takšna (gola) navedba ne zadošča. Da stranka opraviči svoj izostanek z naroka, mora imeti za to opravičljiv razlog. Tožena stranka bi tako morala konkretno navesti kakšne okoliščine so ji preprečevale udeležbo in za njihov obstoj predložiti tudi konkretne in prepričljive dokaze.
spor majhne vrednosti - vezanost pritožbenega sodišča na ugotovljeno dejansko podlago
Ob ugotovljeni dejanski podlagi, na katero je sodišče druge stopnje ob pritožbenem preizkusu v sporu majhne vrednosti vezano, pa je prvostopenjska odločitev materialnopravno pravilna.