Izmikanje preiskavi je pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera. Načeloma je mogoče trditi, da se voznik izmika preiskavi takrat, kadar z namernim ravnanjem prepreči možnost, da bi se ugotovila njegova alkoholiziranost.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke za izplačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, čeprav do tega dne prvi obrok zavarovalne premije še ni bil plačan.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017939
ZOZP člen 1a.-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kraj škodnega dogodka - povrnitev nepremoženjske škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - pojem škode na ozemlju RS - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja
Odločitev sodišč nižjih stopenj, da v nobenem primeru ni podana pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja, je materialno pravno napačna.
ZOR člen 103, 143, 357, 358, 954. ZVPot člen 22, 23, 24.
dopuščena revizija - pogodba o življenjskem zavarovanju - dolgoročno varčevanje - nastanek zavarovalnega primera - pravice sklenitelja zavarovanja pred nastankom zavarovalnega primera - odkup vrednosti zavarovalne police - splošni zavarovalni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev - varstvo potrošnikov
Sporna pogodba ima za kavzo (podlago) razen življenjskega zavarovanja tudi dolgoročno varčevanje na podlagi izoblikovane matematične rezerve iz plačanih premij, s pravico do odkupa police po tem obdobju. Vsebuje torej v teoriji uveljavljeno kavzo (causa credendi oziroma causa acquirendi), vendar pa z elementi aleatornosti. Gre tudi za specifično vrsto zavarovanja - izjemnih življenjskih škodnih situacij ob istočasnem varčevanju zavarovanca v obdobju 18 let. Dogovorjeno dolgoročno varčevanje pomeni tudi avtomatično izplačilo v breme zavarovalnice po izteku tega obdobja, ki pa je po presoji revizijskega sodišča še vedno razumen rok, po drugi strani pa vendarle omogoča zavarovancu, da v določenih – s pogodbo določenih - življenjskih primerih, ki terjajo uporabo denarnih sredstev še za časa njegovega življenja, prejme odkupno vrednost police, ne da bi se zgodil zavarovalni primer (smrt ali doživetje). Tožeča stranka pa zahteva razširitev pogojev za predčasno plačilo odkupne vrednosti police, pri čemer za to niti ne navede življenjskega primera. S tem pa se zavzema za izvotlitev in prekoračitev okvirov iz določbe 954. člena ZOR, ki je omogočala plačilo odkupne vrednosti police, vendar le pod pogoji, določenimi v naprej v zavarovalni pogodbi. Revizijsko sodišče dopušča tudi druge življenjske primere, ko bi zavarovalnica v Splošnih pogojih lahko določila pravico do predčasnega odkupa vrednosti zavarovalne police, vendar pa citirana zakonska določba ni omogočala oziroma ni napotovala na izčrpno navedbo vseh v poštev prihajajočih primerov.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek zavarovalnega primera - tatvina motornega vozila - pogodbena domneva - splošni zavarovalni pogoji
Tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, po kateri se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožnik je trdil, da je zavarovalnici lahko predložil le enega od dveh obstoječih ključev vozila iz razloga, ker je bil drugi ključ ukraden iz pisalne mize ob vlomu v hišo, vendar te svoje trditve ni dokazal. Zato je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da zavarovalni primer ni nastal in da posledično tožnik ni upravičen do vtoževane zavarovalnine.
Obveznost povzročitelja nesreče, ki ni lastnik vozila, ga je pa uporabljal z njegovim soglasjem, da zavarovalnici povrne oškodovancu izplačan znesek, se presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo. Nobenega razloga ni, da bi bila oseba, ki ji lastnik prepusti vozilo, v slabšem ali boljšem položaju od njega, če bi vozil in povzročil nesrečo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost lastnika vozila - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - regres zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanec - sozavarovanec - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ravnanje tretjega
Čeprav toženka v času prometne nesreče ni bila voznik, je kršila zavarovalno pogodbo s tem, ko je dopustila uporabo svojega vozila vozniku, čeprav je vedela, da le-ta nima veljavnega vozniškega dovoljenja (2. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP ter drugi odstavek 1. člena splošnih pogojev in 2. točka prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev).
Ni sporno, da v zavarovalni polici ni bila izbrana nobena od širin kritja A, B in C. Vendar je obseg zavarovanja, ki je naveden v „Dodatnih opombah in klavzulah“ ožji od obsega zavarovanja, kot ga določa 2. člen Splošnih pogojev, saj obsega le nevarnost elementarne nesreče, vlomsko tatvino v skuter ter udarec v plavajoč predmet. Sodišče druge stopnje pravilno navaja, da ta specialnejša določba po pravilu iz petega odstavka 926. člena OZ derogira uporabo Splošnih pogojev, ki veljajo za vsa plovila in da zavarovanje krije le tiste nevarnosti, ki so s polico določene in ne vseh tistih, ki s polico niso izključene. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zavarovalno kritje v sklenjeni pogodbi ne obsega rizika tatvine in je tožnikov zahtevek neutemeljen.
V splošnih zavarovalnih pogojih je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari, ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali določba 2. točke četrtega odstavka 3. člena Splošnih pogojev izključuje kritje za kaznivo dejanje zatajitve, ki ga stori sozavarovana oseba v smislu 34. člena Splošnih pogojev.
ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017715
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - uporaba vozila v skladu z njegovo običajno funkcijo - uporaba traktorja kot delovnega stroja - predhodno vprašanje - odločba SEU
Revizija se dopusti glede vprašanja odgovornosti tožene stranke iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ko traktor opravlja funkcije delovnega stroja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovalna pogodba, po kateri se zavarovalna doba do uvedbe prisilne poravnave še ni iztekla, prav tako do uvedbe prisilne poravnave ni nastopil zavarovalni primer, predstavlja s strani zavarovalnice neizpolnjeno pogodbo.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima zavarovalnica v razmerju do zavarovanca (ne oškodovanca) pravico do uveljavljanja ugovorov izključitve zavarovalnega kritja, kadar gre za sklenitev obveznega zavarovanja (v konkretnem primeru imetnika licence zasebnega varovanja).
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali v primeru neprijave upnikove terjatve v stečajnem postopku nad dolžnikom preneha upnikova pravica od zavarovalnice, pri kateri je imel upnik (neprijavljeno) terjatev do dolžnika zavarovano, terjati plačilo zavarovalnine.
ZOZP člen 20, 20/1. OZ člen 154, 154/1, 154/2, 179.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - objektivna odgovornost - nevarna stvar - krivda - deljena odgovornost - povrnitev nepremoženjske škode - višina odškodnine - telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Vsako od v prometni nesreči udeleženih motornih vozil je po ustaljeni sodni praksi nevarna stvar, ki vzpostavlja objektivno odgovornost njegovega imetnika za nastalo škodo. Kljub temu, da določba drugega odstavka 154. člena OZ predpisuje porazdelitev odgovornosti glede na krivdo, objektivna odgovornost imetnikov s tem še ne preneha. Krivda je ob pravilni uporabi te določbe zgolj eden od (so)kriterijev za porazdelitev odgovornosti. Prispevka obeh imetnikov motornih vozil k nastali škodi je zato potrebno ovrednotiti po oceni vseh okoliščin primera in pri tem dati ustrezno težo tisti okoliščini, ki je predstavljala odločilen vzrok za nastalo škodo, ob upoštevanju teže kršitev cestnoprometnih predpisov obeh imetnikov motornih vozil in stopnje nevarnosti, ki izhaja iz obratovanja posameznega motornega vozila.
Revizija se dopusti glede vprašanja ali zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti zajema tudi kritje za škode, ki jih je zavarovanec povzročil zaradi malomarnega vzdrževanja nepremičnine.
Revizija se dopusti glede vprašanj, ali lahko sodišče pri odločitvi uporabi določila splošnih pogojev, ki se sicer nahajajo med dokaznimi listinami, vendar pravdna stranka ni postavila dejanskih trditev, na katere bi se lahko vezale pravne posledice, ki izhajajo iz teh določil; ter ali mora biti za izgubo zavarovalnih pravic zavarovanca podan namen izogniti se preizkusu alkoholiziranosti ali zadostuje zgolj, da zavarovanec o škodnem dogodku ne obvesti policije.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje - kršitev prijavne dolžnosti - bolezen zavarovanca - skrbnost zavarovalnice - razveljavitev pogodbe - rok - začetek teka roka - izguba pravice zahtevati razveljavitev pogodbe
Za začetek trimesečnega roka za razveljavitev zavarovalne pogodbe iz tretjega odstavka 932. člena OZ je treba šteti trenutek, ko je zavarovalnica kot profesionalna oseba v zavarovalnem razmerju izvedela za okoliščine, ki kažejo na to, da je zavarovanec ob sklepanju pogodbe kršil svojo prijavno dolžnost, četudi v tem trenutku z gotovostjo še ne ve, ali je bilo v resnici tako. Preverjanju njenega suma o zamolčanju podatkov pa je namenjen trimesečni rok, ki je dovolj dolg, da se zavarovalnica lahko prepriča o kršitvi in tudi ustrezno ukrepa.
Pravilno je materialnopravno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je v konkretnem primeru trimesečni rok začel teči dne 21.7.2010, ko je tožnica izvedela za bolezen toženca. Ker v roku treh mesecev ni ustrezno preverila podatkov in se prepričala, ali je bolezen obstajala že v trenutku sklepanja pogodb, kar bi utemeljevalo razveljavitev pogodbe, je pravilna odločitev, da je na podlagi 932. člena v povezavi z 935. členom OZ izgubila pravico zahtevati razveljavitev pogodbe.