Med izključene rizike sta pogodbeni stranki z določbo 5. točke 16. člena Splošnih pogojev AUVB 95 uvrstili tudi nezgode, ki se zgodijo pri poskusu ali storitvi kaznivega dejanja s strani zavarovanca. Glede na takšno pogodbeno določilo je pri presoji, ali je določen riziko (nezgoda) izključen iz zavarovalnega kritja, odločilno, ali ravnanje tožnice kot zavarovanke, ki je povzročilo realizacijo rizika (prometno nezgodo z dne 4. 10. 2006), predstavlja poskus ali storitev kaznivega dejanja.
Če je zavarovanec za kaznivo dejanje obsojen zaradi znaka, ki ni v vzročni zvezi z nastankom nezgode, uporaba določb Splošnih pogojev AUVB 95 o izključenih rizikih ni utemeljena. Sama kršitev cestnoprometnih predpisov, ki je glede na vsebino obsodilne sodbe edini pravnorelevantni vzrok za nastanek zavarovalnega primera, glede na določbo prvega odstavka prej veljavnega 325. člena KZ še ne izpolnjuje znakov tega kaznivega dejanja. Sodišči nižjih stopenj sta ob ugotovljeni vsebini pogodbe iz nanizanih razlogov zato zgolj s sklicevanjem na obsodilno sodbo za kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti napačno zaključili, da je tožnica zavarovalni primer povzročila s kaznivim dejanjem, s čimer sta zmotno uporabili materialno pravo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS0018115
ZPP člen 254, 254/4, 339, 339/1, 339/1-14, 339/2-15, 370, 370/38. ZOZP člen 34.
povrnitev škode - odgovornost - prometna nesreča - neznano vozilo - odgovornost Slovenskega zavarovalnega združenja - izvedenec - zavrnitev dokaznega predloga - postavitev novega izvedenca - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji
Ureditev jamčevanja za škode, ki jih povzročijo vozniki neznanih in nezavarovanih vozil, temelji na sistemu oblikovanja škodnega sklada, ki je ustanovljen pri Slovenskem zavarovalnem združenju (34. člen ZOZP). Če povzroči škodo voznik neznanega motornega vozila, zanjo (če gre za škodo, ki je nastala zaradi smrti, telesne poškodbe, telesne okvare) odgovarja Slovensko zavarovalno združenje – prvi toženec (39. člen ZOZP). Za zavrnitev tožbenega zahtevka zoper prvega toženca je zato bistven zaključek nižjih sodišč, da tožnik ni uspel dokazati, da je vzrok prometne nesreče v neznanem nasproti vozečem vozilu, ki je sekalo ovinek.
Drugi toženki ni mogoče očitati pomanjkljivega vzdrževanja bankine in ceste na predmetnem odseku, saj na njem ni bilo zaznati posebnosti.
Zavarovanec ni ravnal dovolj skrbno, ker tožnika pred košnjo ni obvestil o tem, da je v travi pepel. Nižji sodišči sicer nista posebej ugotavljali ali je zavarovanec vedel za nevarnost zdrsa na pepelu, vendar je treba upoštevati, da gre pri tem za dejstvo, ki spada v trditveno in dokazno sfero toženke. Ta pa v zvezi s tem dejstvom ni postavila relevantnih trditev.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali je mogoče izpodbijati vzročno zvezo med dejstvom, katerega posledica je izguba zavarovalnih pravic (npr. da vozilo ni tehnično brezhibno) in nastankom škode v primerih, ko gre za prostovoljno zavarovanje, ne glede na določila splošnih pogojev zavarovanja.
ZP-1 člen 113a, 113a/2, 113c, 113c/2. ZPrCP člen 110, 110/2-7. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - prekršek - prepoved vožnje motornega vozila - začasni odvzem vozniškega dovoljenja - izguba zavarovalnih pravic - upravljanje vozila kljub prepovedi vožnje motornega vozila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zavarovanec (oziroma v primeru njegove smrti njegovi svojci) izgubi zavarovalne pravice iz AO-plus zavarovanja tudi v primeru, ko je kljub izrečeni prepovedi vožnje motornega vozila upravljal vozilo, vendar se je naknadno izkazalo, da je bil ukrep prepovedi vožnje neupravičeno izrečen.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je v primeru, ko zavarovalnica na podlagi pogodbe o kasko zavarovanju oškodovancu povrne škodo, ki jo je povzročil s strani zavarovanca pooblaščeni voznik, ki ni stranka zavarovalne pogodbe, utemeljen zahtevek zavarovalnice zoper voznika in če je, ali je podlaga zahtevka 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP) ali 963. člen Obligacijskega zakonika (OZ).
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PREDHODNO ODLOČANJE SEU
VS0018001
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Direktiva 72/166/EGS Sveta z dne 24. aprila 1972 o približevanju Zakonodaje držav članic o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 3, 3/1. ZOZP člen 1a, 1a-1. ZVCP-1 člen 19. OZ člen 3, 82.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO plus - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - razlaga pogodbe - pojem prometne nesreče - pojem uporabe vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - načela obligacijskega prava - odločba SEU - pristojnost SEU
V skladu z določbo 267. člena PDEU SEU ni pristojno presojati nacionalne zakonodaje članic EU, ki ni v povezavi z evropsko zakonodajo. V spornem primeru sta pravdni stranki sklenili - ne obvezno zavarovanje v cestnem prometu - temveč prostovoljno - pogodbeno zavarovanje (AO plus), katerega pa Direktiva, kot tudi ne vse druge prejšnje direktive, navedene v sodbi C-162/13 SEU, niti kakšen drug predpis EU ne ureja. Torej ne gre za kogentna pravila evropskega prava, katera bi moralo sodišče uporabiti v konkretnem primeru, s čimer odpade tudi možnost presoje v smislu navedene interpretacije sodbe SEU. To še posebej velja v spornem primeru, ko sta pravdni stranki vezali zavarovalni primer ožje – na škodo nastalo v prometni nesreči in ne na vsakršno uporabo vozila; zgolj v slednjem primeru bi se lahko nakazala možnost posredne evro skladne razlage tudi s pomočjo interpretacije pojma uporabe vozila, kot to izhaja iz navedene sodbe SEU.
V spornem primeru gre za pogodbeno avtonomijo zavarovalnice in zavarovanca, ki izključuje tudi uporabo določb ZOZP, ki ureja le obvezna zavarovanja, med drugim tudi določbe 1. točke 1.a člena ZOZP, ki definira širši pojem od prometne nesreče - vsakršno nesrečo, ki nastane zaradi uporabe prometnega sredstva, torej dogodek, pri katerem je nastala škoda zaradi uporabe vozila.
Izmikanje preiskavi je pravni standard, katerega konkretno vsebino je treba prilagoditi okoliščinam posameznega primera. Načeloma je mogoče trditi, da se voznik izmika preiskavi takrat, kadar z namernim ravnanjem prepreči možnost, da bi se ugotovila njegova alkoholiziranost.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta bila zavarovalno kritje in obveznost tožene stranke za izplačilo zavarovalnine podana ob nastanku zavarovalnega primera, čeprav do tega dne prvi obrok zavarovalne premije še ni bil plačan.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VS0017939
ZOZP člen 1a.-8, 26, 26/1, 42č, 42j, 42j/3-1. Direktiva 2000/26/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. maja 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o zavarovanju avtomobilske odgovornosti, ki spreminja Direktivi Sveta 73/239/EGS in 88/357/EGS (Četrta direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti) člen 4, 6. ZPP člen 380, 380/2.
dopuščena revizija - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - kraj škodnega dogodka - povrnitev nepremoženjske škode - škoda iz prometne nesreče v tujini - pojem škode na ozemlju RS - odgovornostna zavarovalnica - pooblaščena zavarovalnica - pasivna stvarna legitimacija - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja
Odločitev sodišč nižjih stopenj, da v nobenem primeru ni podana pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega združenja, je materialno pravno napačna.
ZOR člen 103, 143, 357, 358, 954. ZVPot člen 22, 23, 24.
dopuščena revizija - pogodba o življenjskem zavarovanju - dolgoročno varčevanje - nastanek zavarovalnega primera - pravice sklenitelja zavarovanja pred nastankom zavarovalnega primera - odkup vrednosti zavarovalne police - splošni zavarovalni pogoji - ničnost določil splošnih pogojev - varstvo potrošnikov
Sporna pogodba ima za kavzo (podlago) razen življenjskega zavarovanja tudi dolgoročno varčevanje na podlagi izoblikovane matematične rezerve iz plačanih premij, s pravico do odkupa police po tem obdobju. Vsebuje torej v teoriji uveljavljeno kavzo (causa credendi oziroma causa acquirendi), vendar pa z elementi aleatornosti. Gre tudi za specifično vrsto zavarovanja - izjemnih življenjskih škodnih situacij ob istočasnem varčevanju zavarovanca v obdobju 18 let. Dogovorjeno dolgoročno varčevanje pomeni tudi avtomatično izplačilo v breme zavarovalnice po izteku tega obdobja, ki pa je po presoji revizijskega sodišča še vedno razumen rok, po drugi strani pa vendarle omogoča zavarovancu, da v določenih – s pogodbo določenih - življenjskih primerih, ki terjajo uporabo denarnih sredstev še za časa njegovega življenja, prejme odkupno vrednost police, ne da bi se zgodil zavarovalni primer (smrt ali doživetje). Tožeča stranka pa zahteva razširitev pogojev za predčasno plačilo odkupne vrednosti police, pri čemer za to niti ne navede življenjskega primera. S tem pa se zavzema za izvotlitev in prekoračitev okvirov iz določbe 954. člena ZOR, ki je omogočala plačilo odkupne vrednosti police, vendar le pod pogoji, določenimi v naprej v zavarovalni pogodbi. Revizijsko sodišče dopušča tudi druge življenjske primere, ko bi zavarovalnica v Splošnih pogojih lahko določila pravico do predčasnega odkupa vrednosti zavarovalne police, vendar pa citirana zakonska določba ni omogočala oziroma ni napotovala na izčrpno navedbo vseh v poštev prihajajočih primerov.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska - nastanek zavarovalnega primera - tatvina motornega vozila - pogodbena domneva - splošni zavarovalni pogoji
Tožnik ni uspel izpodbiti pogodbene domneve, po kateri se šteje, da zavarovalni primer ni nastal, če zavarovanec ne predloži vseh ključev za odpiranje in zagon vozila, ki mu jih je izročil prodajalec. Tožnik je trdil, da je zavarovalnici lahko predložil le enega od dveh obstoječih ključev vozila iz razloga, ker je bil drugi ključ ukraden iz pisalne mize ob vlomu v hišo, vendar te svoje trditve ni dokazal. Zato je materialnopravno pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da zavarovalni primer ni nastal in da posledično tožnik ni upravičen do vtoževane zavarovalnine.
Obveznost povzročitelja nesreče, ki ni lastnik vozila, ga je pa uporabljal z njegovim soglasjem, da zavarovalnici povrne oškodovancu izplačan znesek, se presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo. Nobenega razloga ni, da bi bila oseba, ki ji lastnik prepusti vozilo, v slabšem ali boljšem položaju od njega, če bi vozil in povzročil nesrečo.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izguba zavarovalnih pravic - odgovornost lastnika vozila - prepustitev vozila v uporabo tretjemu - regres zavarovalnice - splošni zavarovalni pogoji - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanec - sozavarovanec - vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja - ravnanje tretjega
Čeprav toženka v času prometne nesreče ni bila voznik, je kršila zavarovalno pogodbo s tem, ko je dopustila uporabo svojega vozila vozniku, čeprav je vedela, da le-ta nima veljavnega vozniškega dovoljenja (2. točka tretjega odstavka 7. člena ZOZP ter drugi odstavek 1. člena splošnih pogojev in 2. točka prvega odstavka 3. člena splošnih pogojev).
Ni sporno, da v zavarovalni polici ni bila izbrana nobena od širin kritja A, B in C. Vendar je obseg zavarovanja, ki je naveden v „Dodatnih opombah in klavzulah“ ožji od obsega zavarovanja, kot ga določa 2. člen Splošnih pogojev, saj obsega le nevarnost elementarne nesreče, vlomsko tatvino v skuter ter udarec v plavajoč predmet. Sodišče druge stopnje pravilno navaja, da ta specialnejša določba po pravilu iz petega odstavka 926. člena OZ derogira uporabo Splošnih pogojev, ki veljajo za vsa plovila in da zavarovanje krije le tiste nevarnosti, ki so s polico določene in ne vseh tistih, ki s polico niso izključene. Tako je pravilna odločitev sodišča druge stopnje, da zavarovalno kritje v sklenjeni pogodbi ne obsega rizika tatvine in je tožnikov zahtevek neutemeljen.
V splošnih zavarovalnih pogojih je določeno, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo. Ta določba ni v skladu z 944. členom OZ, ki izključuje odgovornost zavarovalnice pri nameri in prevari, ne pa tudi kadar je podana lažja oblika krivde - malomarnost.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja ali določba 2. točke četrtega odstavka 3. člena Splošnih pogojev izključuje kritje za kaznivo dejanje zatajitve, ki ga stori sozavarovana oseba v smislu 34. člena Splošnih pogojev.
ZAVAROVALNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0017715
ZPP člen 367a, 367c, 367c/3. ZOZP člen 15.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - obseg zavarovalnega kritja - direktiva o zavarovanju avtomobilske odgovornosti - razlaga direktive - pojem uporaba vozila - škoda zaradi uporabe traktorja - uporaba vozila v skladu z njegovo običajno funkcijo - uporaba traktorja kot delovnega stroja - predhodno vprašanje - odločba SEU
Revizija se dopusti glede vprašanja odgovornosti tožene stranke iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ko traktor opravlja funkcije delovnega stroja.