DELOVNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VS3005769
ZPIZ-1 člen 65. Pravilnik o seznamu poklicnih bolezni.
odškodninska odgovornost delodajalca - poklicna bolezen – okužba pri delu – odgovornost zavarovalnice – zavarovanje odgovornosti – splošni zavarovalni pogoji
Nesporno je, da gre pri tožniku za poklicno bolezen po definiciji iz 65. člena ZPIZ-1 in Pravilnika o seznamu poklicnih bolezni. Gre za bolezni, povzročene z daljšim, neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih pogojev na določenem delovnem mestu ali delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti. Zavarovanje pa je krilo le nesreče oz. nenadne in presenetljive dogodke. Zaradi tega okužba tožnikom s hepatitisom C, ki je bila opredeljena za poklicno bolezen, ne sodi med zavarovane primere po zavarovalni polici za zavarovanje odgovornosti po splošnih zavarovalnih pogojih PG odg/99-12, sklenjeni med prvo toženo in drugo toženo stranko.
Ker je zaključek o stopnji alkoholiziranosti oziroma o tem, da je izpolnjena tista stopnja alkoholiziranosti, ki ima za posledico nastop domneve iz Splošnih pogojev, dejanski zaključek, v revizijskem postopku glede na tretji odstavek 370. člena ZPP ne more biti več predmet izpodbijanja.
Z uporabo drugega materialnega prava, kot ga navajajo in ponujajo stranke, sodišče tožbenega zahtevka ne (more) prekorači(ti).
Revizija je bila dopuščena v smeri materialnopravnega preizkusa stališča v pravnomočni sodbi o obstoju obveznosti toženca (odgovorne osebe), da tožnici (zavarovalnici) povrne odškodnino, ki jo je ta plačala oškodovancu na podlagi obveznega zavarovanja avtomobilske odgovornosti.
nesreča pri delu – zavarovanje odgovornosti – izključitev zavarovanja – samovozni delovni stroj – dvigalo na tovornjaku
Dvigalo na tovornjaku deluje ob tem, ko tovornjak stoji, in sicer (razen izjem) preko pogonske moči tovornjaka, vendar zgolj zato ne gre za „samovozni delovni stroj.“ Ta opredelitev je namenjena, tako kot je delno navedlo že sodišče druge stopnje, nakladalnikom, viličarjem, rovokopačem, bagrom, buldožerjem in podobnim strojem – strojem, ki se sami premikajo oziroma vozijo, ne pa tudi tovornjakom s kesonom ter dodatnim hidravličnim dvigalom – vozilom, pri katerih je dviganje bremen le dodatna in ne osnovna funkcija.
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja upoštevanja pogodbene izključitve obveznosti zavarovalnice pri obveznem zavarovanju po 6. členu ZNPosr, če je zavarovanec škodo povzročil naklepno oziroma iz velike malomarnosti, v razmerju do oškodovanca, ki je vložil direktno tožbo po 965. členu OZ.
ZPP člen 7, 285, 286, 339, 339/2, 339/2-8, 367a, 367a/1.
dopuščena revizija – trditveno in dokazno breme – nova dejstva in dokazi
Revizija se dopusti:
glede vprašanja kršitve 7. člena, 285. člena, in 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z ugotavljanjem in presojo predmeta zavarovanja za rizik toče ("gotova vozila");
glede vprašanja kršitve 286. člena ZPP v zvezi z navedbo in predlaganimi dokazi glede povečanja kapacitet proizvodnje.
zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus – škoda, povzročena v prometni nesreči – škoda, nastala po prometni nesreči - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - omrzline
Revizijsko sodišče sprejema stališče pritožbenega sodišča, da je treba kot v prometni nesreči nastale poškodbe obravnavati tudi tiste, ki so nastale po sami nesreči, če so v vzročni zvezi z nesrečo ali z v nesreči neposredno povzročenimi poškodbami.
Tudi omrzline, ki je utrpel tožnik po prometni nezgodi med čakanjem na pomoč, so v pravnorelevantni vzročni zvezi z zdrsom vozila s ceste in jih je zato treba obravnavati kot poškodbe, ki jih je utrpel v prometni nesreči.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015835
ZPP člen 339, 339/2-12, 367, 367/1, 380, 380/1. ZOR člen 200, 203, 394, 414, 414/1, 414/2, 941. ZTSPOZ člen 51.
dopuščena revizija – kolektivno nezgodno zavarovanje – prostovoljno zavarovanje – obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti (AO) – škoda zaradi rabe motornega vozila – premik motornega vozila ob zagonu motorja - zavarovalna vsota – valorizacija zavarovalne vsote - denominacija – odškodnina – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine - strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - invalidnina - solidarna odgovornost – ne bis in idem – delna plačila
Ustaljeno stališče sodne prakse je, da lahko pri prostovoljnem zavarovanju, če ni drugačnega dogovora, oškodovanec zahteva neposredno od zavarovalnice povrnitev škode, za katero odgovarja zavarovanec, le do nominalnega zneska njene obveznosti.
Po določbi prvega odstavka 414. člena ZOR lahko vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celo obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Po drugem odstavku istega člena lahko izmed več solidarnih dolžnikov vsak dolguje z drugim rokom izpolnitve, z drugimi pogoji in sploh z različnimi odmiki. 941. člen ZOR prav za primer zavarovanja pred odgovornostjo predvideva, da lahko oškodovanec povrnitev škode zahteva (tudi) neposredno od (solidarno odgovorne) zavarovalnice.
Tožniku je kot tretji osebi škoda nastala zaradi (funkcionalne) rabe motornega vozila in je podana toženkina odgovornost iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja. Tožnika je namreč poškodoval premik vozila, ki ga je z zagonom motorja povzročil njegov uporabnik (tožnikov sodelavec), medtem ko okoliščine, da se je to pripetilo ob popravilu vozila in v garaži toženke, uporabe 51. člena ZTSPOZ ne izključujejo.
ZVCP člen 134. ZPP člen 311, 311/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
dopuščena revizija – zavarovanje avtomobilske odgovornosti - zavarovanje AO-plus – splošni zavarovalni pogoji - uporaba zavarovalnih pogojev AO-plus – pojem uporabe vozila – poškodba v zvezi z uporabo vozila
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili določbe pogojev zavarovanja AO-plus 06.
zavarovalna pogodba – razvezni pogoj – plačilo premije – zavarovalno kritje in nastanek zavarovalnega primera
Pravdni stranki sta sklenili zavarovalno pogodbo pod razveznim pogojem, da premija ne bo plačana. Iz natančne navedbe dneva in ure začetka zavarovanja, določenega obročnega plačila s položnico, določene zapadlosti premije le z dnevom zapadlosti, navedbe datuma in ure podpisa zavarovalne police na zavarovalni polici, je upoštevajoč razlago v korist zavarovalca mogoče zaključiti, da je bilo plačilo premije dogovorjeno po sklenitvi pogodbe in je potrebno uporabiti drugi in tretji odstavek 937. člena OZ.
Zavarovani vozniki morajo aktivno prispevati k izvedbi preiskave oziroma omogočiti ugotavljanja alkoholiziranosti. Ravnanje, ki naj omogoči strokovno preiskavo oziroma možnosti ugotavljanja (ne)alkoholiziranosti, je njihova pogodbena obveznost.
Uporaba 83. člena OZ je predvidena le za primer, ko je pogodbeno določilo nejasno. V obravnavanem primeru ne gre za takšno situacijo. V spornem besedilu Splošnih pogojev so namreč taksativno našteti riziki, ki jih zavarovanje krije. Opredeljeni so kot pojmi s kazenskopravno vsebino (tatvina, vlomska in roparska tatvina, rop ter odvzem motornega vozila). Kot takšnim je vsem naštetim rizikom skupno to, da ob njihovi uresničitvi škoda zavarovancu nastane zaradi dejanj tretjih oseb, med katera pa ne sodi odtujitev vozila s strani najemnika (voznika), ki mu je bila stvar zaupana v uporabo. Zadnji primer, ki hkrati predstavlja relevantni dejanski okvir v obravnavani zadevi, namreč ustreza kazenskopravnem pojmu zatajitve; le-ta pa v Splošnih pogojih toženke kot zavarovalni primer ni bila zajeta. Glede na navedeno tožena stranka upravičeno odklanja plačilo vtoževane zavarovalnine.
zavarovalno zastopanje – odvzem dovoljenja – ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji – zadrževanje v gotovini plačanih premij
Tožnik kot profesionalni udeleženec pri sklepanju zavarovalnih poslov bi moral pri svojem delu delovati s skrbnostjo dobrega gospodarja, torej z višjo stopnjo skrbnosti, kot se pričakuje od povprečnega človeka, saj je bil profesionalni zavarovalni zastopnik z veljavnim dovoljenjem za zavarovalno zastopanje. Na področju opravljanja zavarovalnih poslov je namreč bistveno spoštovanje načela poštenosti, vestnosti in spoštovanja dobrih poslovnih običajev, pri čemer se mora nujno upoštevati tudi varstvo strank zavarovalnice kot potrošnikov. Zaradi tožnikovega nepravočasnega odvajanja že plačanih zavarovalnih premij bi glede na določbo tretjega odstavka 937. člena OZ obveznost zavarovalnice, da izplača v pogodbi dogovorjeno zavarovalnino oziroma odškodnino, prenehala. Zato ravnanja tožnika, ki je vplačane premije zadržal, vsekakor pomeni kršitev dobrih poslovnih običajev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VS0016209
OZ člen 82, 82/2, 83.
zahteva za varstvo zakonitosti – zavarovalna pogodba – splošni pogoji za nezgodno zavarovanje – razlaga pogodbe – razlaga splošnih zavarovalnih pogojev
Sodišče druge stopnje je z razlago, da se funkcionalna nezmožnost ugotavlja le pri taksativno naštetih telesnih delih in organih v 1. točki drugega odstavka 5. člena Splošnih pogojev, zmotno uporabilo materialno pravo (pogodbena in zakonska določila).
nezgodno zavarovanje – splošni zavarovalni pogoji – izguba zavarovalnih pravic - domneva o alkoholiziranosti in vzročni zvezi – odklonitev preizkusa alkoholiziranosti - izpodbojnost domneve
Ker je tožniku uspelo dokazati, da njegova domnevana alkoholiziranost ni v vzročni zvezi s trčenjem avtomobila v tožnika na prehodu za pešce, je toženka dolžna plačati zavarovalnino.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS4002086
ZOR člen 176, 177, 178, 178/4, 939, 939/1. ZMZPP člen 20, 30, 30/1. ASVG paragraf 23, 23/1, 332, 332/1. EFZG paragraf 10, 10/1. KHVG paragraf 26.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - nesreča, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - regres zavarovalnice - povrnitev stroškov zdravljenja - zdravstveno zavarovanje - subrogacija - solidarna objektivna odgovornost obratovalcev - direktna tožba - spor z mednarodnim elementom - avtrijsko pravo
Pravnega položaja zavarovalnice, ki je izplačala odškodnino, do tistega, ki je za škodo odgovoren, ne urejajo določbe o nepogodbeni odškodninski odgovornosti pač pa (splošne, za posamezne vrste zavarovanja pa lahko tudi specialne) določbe o zavarovalni pogodbi, ki dajejo zavarovalnici pravico, da po izplačilu škode na podlagi premoženjskega zavarovanja vstopi v pravni položaj oškodovanca (svojega zavarovanca) na podlagi subrogacije (zakonite cesije). Subrogacijo zavarovalnice za povrnitev stroškov zdravstvenih in z njimi povezanih storitev, stroškov oskrbe z zdravili in medicinsko-tehničnimi pripomočki v primeru poškodbe, pa posebej ureja ZZVZZ. Zdravstvena zavarovalnica, ki je poškodovancem krila izdatke v zvezi z zdravljenjem, lahko glede teh izdatkov proti drugi zavarovalnici uveljavlja pravice, ki bi jih proti njej oziroma njenemu zavarovancu (imetniku oziroma vozniku drugega vozila) imeli poškodovanci. Četrti odstavek 178. člena ZOR določa, da za škodo, ki jo (pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila) pretrpijo drugi, odgovarjata imetnika motornih vozil solidarno. „Drugi“ v smislu navedene zakonske določbe so vsi, razen imetnikov (upravljalcev) v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, četudi so krivi samo nekateri.
ZVCP člen 19, 19/1-81. ZJC člen 14, 14/1-3. ZOR člen 200, 897, 919.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti – plačilo odškodnine – zavarovanje AO plus – vožnja v skladišču – nekategorizirana cesta – določitev pogojev za opravljanje prometa – upravljanje viličarja
Sodišči sta ugotovili, da je tožnikova delodajalka določila pogoje in način vožnje z viličarjem znotraj skladišča, ter sta glede na tako ugotovljeno dejansko stanje skladišče pravilno uvrstili med nekategorizirane ceste. Škoda je tako nastala v prometni nesreči, zato je podan temelj za plačilo odškodnine iz naslova AO plus zavarovanja.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče pritožbenega sodišča, da se v skladu z drugim odstavkom 14. člena člen Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb NE-88 in drugim odstavkom 12. člena Splošnih pogojev za nezgodno zavarovanje oseb PG-NE/00-1 končna stopnja invalidnosti določi tudi za posledice, ki nastopijo po treh letih po nezgodi.