Sankcija za opustitev sodelovalne dolžnosti zavarovalnice bi bila v tem, da bi bila kljub temu, da je že potekel rok za plačilo premije, dolžna izplačati zavarovalnino v primeru nastanka zavarovalnega primera. Ne glede na obvestilo pa obveznost zavarovalnice plačati zavarovalnino velja le do izteka enega leta od zapadlosti premije. Po izteku tega roka zavarovalna pogodba neha veljati v vsakem primeru po samem zakonu.
Zavarovanje po pogojih AO plus zavarovanja je prostovoljno zavarovanje, zato se zavarovalna vsota, za katero je zavarovanje dogovorjeno, valorizira le, če je tako dogovorjeno.
Splošni pogoji za zavarovanje imetnika in voznika vozila za škodo zaradi telesnih poškodb AO-plus 95 člen 1, 1/1, 6. ZTLR člen 34.ZOR člen 771.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-plus - prenehanje zavarovalnega razmerja - izročitev motornega vozila - prevzem vozila zaradi komisijske prodaje
Prenehanje veljavnosti AO-plus zavarovanja lahko povzroči le kvalitativno takšna (stvarnopravna) izročitev motornega vozila, ki meri na prenos lastninske pravice na premični stvari - motornem vozilu. Za takšen primer pri prevzemu avta zaradi komisijske prodaje s strani komisionarja ni šlo.
življenjsko zavarovanje - preklic določila o določitvi upravičenca do zavarovalnine
Tožnica ni postavila trditve, da jo je promisar kdajkoli obvestil o tem, da jo je določil za upravičenko. Iz njenih tožbenih trditev celo izhaja, da jo je o tem obvestila zavarovalnica šele po promisarjevi smrti. Ob takšnem stanju stvari je lahko promisar veljavno preklical določilo o koristi tožnice in določil za beneficiarja prvo toženko.
zavarovalna pogodba - nastop zavarovalnega primera - plačilo zavarovalnine - nastanek škode
Dolžnost zavarovalnice izplačati odškodnino ali v pogodbi določeno vsoto nastopi, če nastane zavarovalni primer (prvi odstavek 919. člena ZOR). Vendar pa nastanek vsake škode ne pomeni tudi nastanka zavarovalnega primera.
Ker je bila vrednost zavarovane stvari - ukradenega avtomobila ugotovljena na dan cenitve in s tem zagotovljena ohranitev realne vrednosti zavarovalnine do tega dne, bi priznavanje celotnega zneska zamudnih obresti od postavitve zahtevka dalje pomenilo podvajanje valorizacije. Ureditev zamudnih obresti po ZPOMZO, ki loči prave zamudne in valorizacijske obresti, omogoča, da se tožeči stranki od postavitve obrestnega zahtevka do 27. 6. 2003 prisodijo zamudne obresti kot čiste zamudne obresti brez valorizacijskih obresti po temeljni obrestni meri. 28. 6. 2003 je začel veljati ZPOMZO, ki je opustil ločevanje med pravimi realnimi zamudnimi obrestmi in valorizacijskimi obrestmi, zato tožeči stranki od 28. 6. 2003 pripadajo zamudne obresti v višini, ki jih predpisuje ZPOMZO-1.
ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS4001285
ZPP člen 4, 281, 285, 286, 286/4, 310, 310/2, 314, 314/3, 339, 339/2-14, 360, 377.OZ člen 376, 1060.ZOR člen 278, 278/2.
dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - tek zamudnih obresti - zavarovalnina - odškodnina zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti v razlogih sodbe - pogoji za izdajo delne sodbe
Pri odločanju o tem, ali bo izdalo delno sodbo, sodišče ni vezano na predloge in dogovore pravdnih strank. Vodilo je načelo ekonomičnosti in pospešitve postopka in s tem v zvezi velikost (dela) zahtevka, ki je zrel za končno odločbo. Takoj ko so vsi zahtevki zreli za končno odločbo, kot je to v obravnavanem primeru (pravilno) presodilo sodišče prve stopnje, pa ni več razloga za izdajanje delne sodbe.
Sodišče mora poskrbeti zato, da se sporni predmet vsestransko razišče. Ko je to storjeno (lahko tudi samo na podlagi trditev in dokaznih predlogov strank), nadaljnja aktivnost sodišča ni potrebna.
Ker je tožeča stranka zahtevala odškodnino zaradi zamude z izplačilom denarnega zneska, bi morala trditi (in dokazati), da ji je z zamudo nastala škoda, ki je višja od zneska, ki ga je, oziroma bi ga imela pravico dobiti na račun zamudnih obresti od prepozno izplačane zavarovalnine.
ZOR člen 300, 300/3, 361. Splošni pogoji za zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO-92 člen 3, 3/3.
kršitev zavarovalne pogodbe - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic - zastaralni roki pri zavarovalnih pogodbah - odškodninska terjatev
Toženec začetek teka zastaranja odškodninske terjatve proti njemu nepravilno povezuje z začetkom teka zastaranja odškodninske terjatve oškodovanca - svojega sopotnika proti zavarovalnici, proti kateri je oškodovanec na podlagi obveznega zavarovanja vložil direktno tožbo. Obe terjatvi se le delno prekrivata, vendar nista odvisni od enakih pogojev, ne nastaneta istočasno in sta različni tudi po višini. Pravica zavarovalnice zahtevati od odgovorne osebe plačilo (dela) izplačane odškodnine nastane le, če so izpolnjeni v zakonu ali zavarovalni pogodbi določeni pogoji, ne pa v vsakem primeru. Poleg tega njena terjatev nastane le, če in ko izplača odškodnino oškodovancu.
ZOZP člen 7, 7/2. Splošni pogoji zavarovanja avtomobilske odgovornosti A0-95 člen 3, 3/1-a, 3/2-2.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - vožnja pod vplivom alkohola - izguba zavarovalnih pravic
V obravnavani zadevi je toženec zaradi vožnje pod vplivom alkohola kršil svojo pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe in zato izgubil svoje zavarovalne pravice, kot je to določeno v točki a) prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev zavarovanja avtomobilske odgovornosti AO-95.
zavarovanje bančnega kredita - zavarovalna pogodba - subrogacija - regresni zahtevek zavarovalnice do kreditojemalca - zastaranje - zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka
Ko zavarovalnica zavarovancu (banki) izplača zavarovalnino v višini nevrnjenega kredita, nanjo, do višine izplačanega zneska, po samem zakonu preidejo vse pravice banke nasproti tožencu (subrogacija), ki je nastop zavarovalnega primera povzročil s tem, da ni vrnil kredita. Za take primere pa zakon določa triletni zastaralni rok, ki začne teči takrat, ko je zavarovalnica izplačala zavarovalnino banki.
ZOR člen 919. ZVCP člen 84. Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje NE-93 člen 9, 9/8.
zavarovalna pogodba - osebno zavarovanje - nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja - alkoholiziranost zavarovanca - hoja pešca po napačni strani cestišča - vzročna zveza - splošni zavarovalni pogoji
Sodišči, ki sta izhajali iz splošnih življenjskih izkušenj in opažanj, da pešci ne hodijo po tisti strani ceste, ki je določena v zakonu, sta pravilno odločili, da izbira strani ceste, po kateri je hodil, ni v vzročni zvezi z njegovo alkoholiziranostjo. Ker bi torej voznik s svojo povsem neustrezno vožnjo lahko povzročil nesrečo tudi tedaj, če pokojni ne bi bil vinjen ali bi hodil ob vozišču kdo drug, sta sodišči pravilno uporabili pravila o vzročni zvezi in ugotovili, da ni izključena obveznost zavarovalnice po 8. točki 9. člena Splošnih pogojev.
Splošni pogoji za nezgodno zavarovanje oseb NE-96, člen 5, 5/3-7. ZOR člen 99, 100.
nezgodno zavarovanje - izključitev zavarovalnega kritja za določene poškodbe - razlaga splošnih pogojev
Tako iz besedila relevantnega odstavka kot iz zaporedja vsebin, ki si v členu pogodbe logično sledijo po posameznih odstavkih, izhaja, da so poškodbe rotatorne manšete po 40. letu (razen v primeru direktnih odprtih poškodb) izključene iz zavarovalnega kritja. Ker je določba jasna, ni bilo mogoče uporabiti določbe Zakona o obligacijskih razmerjih, po kateri je treba nejasno določbo pogodbe, ki je vnaprej pripravljena s strani ene stranke, razlagati v korist druge stranke.
Pozavarovalne storitve so obdavčene po ZPD, saj ta ne predvideva oprostitve za tovrstne storitve. Splošno pravilo pa je, da so obdavčene vse storitve, razen, če je z zakonom drugače določeno.
dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprava zavarovalnice - teoretična in praktična znanja kandidata - diskrecijska pravica Agencije za zavarovalni nadzor
Pri presoji standarda "zadostnih teoretičnih in praktičnih izkušenj za vodenje poslov" je nemogoče pričakovati, da bi obstajal vnaprejšnji nabor vprašanj in pravilnih odgovorov, natančno določen čas za odgovor in podobno. Agencija za zavarovalni nadzor zato nosi odgovornost, da za člane zavarovalnih institucij potrjuje primerne kandidate, pri čemer je standard presoje "primernost" s strani Vrhovnega sodišča omejen na presojo sprejemljivosti in argumentiranosti razlogov, ki so navedeni v izpodbijani odločbi.
ZAVAROVALNO PRAVO - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE - UPRAVNI SPOR - UPRAVNI POSTOPEK
VS4001261
ZZavar člen 73, 73/4-3, 76.ZZVZZ člen 62, 62/2-6. ZUS člen 27, 27/3.ZUP člen 237, 237/2-7.
zdravstveno zavarovanje - pogoji za odvzem dovoljenja za opravljanje dejavnosti - hujša kršitev pravil aktuarske stroke - potrditev povišanja premije - nevestno in nestrokovno delo - pogojni odvzem dovoljenja - opredelitev do dokaznega predloga stranke
ZZavar ne pove, kdaj gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Hujša kršitev predstavlja nedoločen pravni pojem. Zato mora tožena stranka v vsakem primeru posebej in glede na konkretne okoliščine primera presoditi, ali gre za takšno kršitev ter to tudi utemeljiti.
Tožena stranka ni utemeljila, zakaj so kršitve pravil aktuarske stroke hujše, kar je pogoj za izrek ukrepa po 3. točki četrtega odstavka 73. člena ZZavar. V zvezi s tem se je zadovoljila z apodiktično trditvijo, da nevestno in nestrokovno delo imenovane pooblaščene aktuarke Zdravstvene zavarovalnice predstavlja hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Iz takšne utemeljitve bi izhajalo, da je vsako nevestno in nestrokovno delo aktuarja že tudi hujša kršitev pravil aktuarske stroke. Takšna razlaga pa v celoti izvotli pomen kvalifikatorne okoliščine kršitve. ZZavar namreč za izrek ukrepa, ki ga je izbrala tožena stranka, zahteva, da gre za hujšo kršitev pravil aktuarske stroke. Ta nedoločeni pravni pojem pa je zaradi tako splošne obrazložitve ostal nedoločen tudi v obravnavanem postopku. Tožena stranka bi namreč morala opredeliti, kakšne značilnosti mora imeti kršitev, da lahko govorimo o tem, da je hujša, in tudi utemeljiti, da ugotovljena kršitev te značilnosti izpolnjuje.
posredni oškodovanci - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - tretja oseba - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - zavarovalno kritje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti
Napačno je stališče tožnika, da ima glede te škode (duševne bolečine zaradi smrti bližnjega) v razmerju do zavarovalnice položaj tretje osebe kot ostali pravdni oškodovanci.
Voznik vozila, s katerim je bila povzročena škoda, ne more zahtevati od zavarovalnice, s katero je imel sklenjeno le obveznost zavarovanje, odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega. Gre namreč za škodo, ki je nastala njemu, obvezno zavarovanje pa krije le škodo, ki nastane tretjim. Pri tem ni pomembno, ali ima oškodovanec položaj posrednega ali neposrednega oškodovanca.
Stališče sodišča druge stopnje, da bi bil toženec kršil zavarovalno pogodbo in izgubil pravice iz nje, če bi tožeča stranka dokazala, da se je skušal izmakniti preiskavi alkoholiziranosti, je pravilno.
ZOR člen 897. Splošni pogoji zavarovanja voznika in potnikov (AO plus) člen 2, 6.ZOZP člen 16, 19.
zavarovalna pogodba - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu osebno zavarovanje voznika (AO-plus) - izplačilo zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote
Ker je bil voznik tedaj, ko je nastopil zavarovalni primer, zavarovan za vsoto 8.000.000 tolarjev, je zavarovalnica z izplačilom te vsote izpolnila svojo obveznost iz zavarovalne pogodbe.
ZOR člen 154, 154/2, 174, 177, 941. ZTPDR člen 73, 73/1.
poškodba pri delu - odgovornost delodajalca in zavarovalnice - objektivna odgovornost - spolzka tla kot nevarna stvar - nevarna dejavnost - zavarovanje civilne odgovornosti - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - izključitev zavarovalnega kritja
Ker so zahtevki voznika vozila, s katerim je bila povzročena škoda, po splošnih pogojih za zavarovanje avtomobilske odgovornosti izključeni iz zavarovalnega kritja, je pravilen zaključek sodišč, da toženka ni pasivno legitimirana.
zavarovanja avtomobilske odgovornosti (AO in AO-plus) - sklenitev zavarovanja - lastništvo motornega vozila
S tem, ko je tožnik sklenil permanentno avtomobilsko zavarovanje, katerega premija je bila plačana tudi s povračilom premije po nadomeščenih predhodnih policah, je zaradi zamenjave lastnika oz. uporabnika prenehalo zavarovanje AO plus. Ker pozneje le-to ni bilo več sklenjeno, tožnik iz tega zavarovanja ne more zahtevati zavarovalnine.