ZOR člen 100, 929. Splošni pogoji za zavarovanje odgovornosti 0-80/I člen 3, 3/3-6.
povrnitev škode - podlage odškodninske odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - škoda, ki je krita z zavarovanjem - izključitev zavarovalnega jamstva - splošni zavarovalni pogoji - razlaga pogodb - razlaga spornih določil
Za izključitev zavarovalnega jamstva ne zadostuje že dejstvo, da je do škode prišlo na način, da je kateri izmed naštetih predmetov samo pasivno vpleten v nastanek škode. Nasprotno: do izključitve zavarovalnega jamstva lahko pride šele, ko kateri izmed predmetov aktivno deluje v smeri nastanka škode.
Za zavarovanje, ki je sklenjeno za več kot pet let, določa 3. odstavek 922. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (kratko ZOR) šestmesečni odpovedni rok. To pomeni, da zavarovalna pogodba preneha po preteku tega roka, do tedaj pa obe pogodbeni stranki zavezuje. Zato mora tožena stranka kot sklenitelj zavarovanja plačati zavarovalno premijo do izteka pogodbe (912. člen ZOR).
Da se po pogojih osnovnega zavarovanja avtomobilske odgovornosti lahko šteje določeno ravnanje voznika kot izmaknjenje preiskavi o njegovi alkoholiziranosti, mora biti njegovo ravnanje v tej smeri hoteno (namerno).
ZOR člen 10, 103, 957. ZR (1989) člen 72, 72/1. ZDDPO člen 7, 7/2, 7/3, 35. ZDoh člen 14a.
individualna pogodba o zaposlitvi - bonitete - pogodba o osebnem zavarovanju v korist tretjega - ničnost pogodbe
Zmotno meni revizija, da so obravnavane pogodbe o osebnem zavarovanju v korist tretjih oseb nične, ker da lahko take pogodbe sklepajo le fizične osebe, ne pa pravne osebe. Ne glede na to, da že sama po sebi nima taka trditev nobenega pravnega razloga, tudi opredelitev pogodbe o življenjskem zavarovanju v korist tretjega in prvega odstavka 957. člena ZOR ne pozna take omejitve. To je razumljivo, saj vendar lahko udeleženci v prometu svobodno urejajo obligacijska razmerja, kot to izhaja iz načela 10. člena ZOR.
Obravnavane zavarovalne pogodbe niso nemoralne v smislu 103. člena ZOR in tudi niso nične zato, ker premije, ki jih je izplačal prvotoženec drugotoženi zavarovalnici, ne predstavljajo odhodkov po določilu prvega odstavka 72. člena takrat veljavnega Zakona o računovodstvu, kratko ZR). Navedene premije sicer res ne predstavljajo odhodkov po citiranem določilu, saj so odhodki le tisti stroški, ki so neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti organizacije ali posledica opravljanja te dejavnosti oziroma samo tisti odhodki, ki so neposreden pogoj za ustvarjanje njenih prihodkov, za kar v danem primeru ne gre. Če je prvotoženec štel izplačane premije za take odhodke, je s tem storil gospodarski prestopek po 14. točki prvega odstavka 92. člena ZR. Taka kršitev sama po sebi ne more predstavljati hkrati tudi že ničnosti pravnih poslov, na katere se sporni odhodki nanašajo. Nepravilna opredelitev odhodkov po že citiranem določilu prvega odstavka 72. člena ZR bi nadalje lahko predstavljala tudi nedopustno zniževanje davčne osnove za odmero davka na dobiček po določilu drugega odstavka 7. člena Zakona o davku na dobiček pravnih oseb. Po določilu tretjega odstavka 7. člena predstavljajo namreč odbitno postavko za navedeni davek le odhodki, kot so opredeljeni v ZR. Nezakonito ugotavljanje davčne osnove predstavlja tudi gospodarski postopek po 35. členu citiranega zakona.
zamudne obresti - povrnitev negmotne škode - zavarovanje pred odgovornostjo - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali zavarovalne vsote - lastna pravica zavarovanca in direktna tožba - plačilo nespornega dela zavarovalne vsote
ZOR ureja zavarovanje v XXVII. poglavju, obveznosti zavarovalnice pa v 4. odseku tega poglavja. Ta odsek pa ne govori le o strankah zavarovalne pogodbe (sklenitelju zavarovanja in zavarovancu), ampak tudi o "upravičencu" (920. člen), "prinosniku police", "zahtevku koga drugega, ki se na polico sklicuje", "zahtevku tretjega pri prostovoljnem zavarovanju pred odgovornostjo" itd. (921. člen). To pa pomeni, da določbe 4. odseka ZOR (919. do 921. člen) ne veljajo le za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja zavarovanec kot pogodbena stranka iz zavarovalne pogodbe, ampak tudi za primere, ko zahtevke proti zavarovalnici uveljavlja oškodovanec (ki sicer ni pogodbena stranka zavarovalne pogodbe) na podlagi z zakonom priznane lastne pravice do odškodnine iz zavarovanja (že omenjeni 941. člen ZOR). Zakonska določba o actio directa je sprejeta tudi v oškodovančevo korist in ni videti razloga, zakaj naj ne bi zakon silil zavarovalnice, da ravna enako hitro pri izplačilu tako oškodovancu kot zavarovancu.
Določba 919. člena ZOR (ki je v 4. odseku XXVII. poglavja ZOR) ne izključuje zahtevkov za povrnitev nepremoženjske škode, saj govori o izplačilu odškodnine (brez razlikovanja med premoženjsko in nepremoženjsko škodo) ali v zavarovalni pogodbi določene vsote.
V ZOR so za izpolnitev zavarovalnice določeni kratki roki. Smisel določila 919. člena ZOR je tedaj v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej uresniči upravičene zavarovančeve in/ali oškodovančeve interese (kadar ta uveljavlja z neposredno tožbo lastne pravice iz zavarovanja). Zato mora celo v primeru, ko se znesek njene obveznosti ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem.
ZOR člen 142, 142/1. Splošni pogoji za zavarovanje AO-plus-92 člen 3, 3-1, 4.
zavarovanje za škodo zaradi telesnih poškodb - splošni zavarovalni pogoji - pojem imetnika motornega vozila - izguba zavarovalnih pravic - vožnja pod vplivom alkohola - povrnitev negmotne škode
Tožnik je imetnik vozila kljub temu, da je potem ko je lastnik vozilo dal v uporabo njemu, to vozilo zaupal v upravljanje prijatelju in je medtem prišlo do nesreče. Torej je upravičen do odškodnine po pogojih AO-plus, ker tudi ni podan noben izključitveni razlog.
Zamudnih obresti ni mogoče šteti kot del odškodnine zaradi telesne poškodbe, prizadetega zdravja ali smrti, zato ni mogoče uporabiti določbe 216. člena ZOR.
Kadar so obveznosti zavarovane z valutno klavzulo, je treba usklajeno uporabljati valutni tečaj uporabljene tuje valute in tek zamudnih obresti po obrestni meri, ki velja za obveznosti v domači valuti.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda po nezavarovanem vozilu - regresni zahtevek zavarovalnice
Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja (bivše federacije št. 17/90 in 82/90), je v 99. členu določal pravila za povračilo škode, povzročene z uporabo vozila, katerega lastnik oziroma uporabnik se ni zavaroval proti avtomobilski odgovornosti. Po tem določilu je zavarovalnica, ki je oškodovancu izplačala odškodnino, vstopila v njegove pravice proti osebi, odgovorni za škodo in sicer za izplačani znesek, obresti in stroške.
Tožnik ne more zahtevati od toženke povračila odškodnine za škodo, ki mu je nastala iz obligacijske zaveze, ampak le plačilo z zavarovalno pogodbo dogovorjenega zneska. V primerih, ko se zahteva plačilo odškodnine, ki temelji na zavarovalni pogodbi o prostovoljnem zavarovanju, lahko oškodovanec zahteva od zavarovalnice največ izplačilo zavarovalne vsote in v primeru zamude zavarovalnice tudi obresti.
ZOR člen 18, 18/2, 186, 324, 324/1, 898, 898/1, 919, 919/1, 919/2.
zavarovanje avtomobilskega kaska - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - zamudne obresti - začetek teka zamudnih obresti
Pri kasko zavarovanju pride zavarovalnica v zamudo nasproti zavarovancu s pretekom roka iz zavarovalne pogodbe za plačilo odškodnine oziroma roka, ki ga določa zakon za takšen primer.
pogodbe o plovbnem zavarovanju - zavarovanje čolna - zavarovalna vsota - ugotovitev vrednosti plovila - revizija - zmotna uporaba materialnega prava - razveljavitev sodbe
ZPNP pozna tri oblike vrednosti: (1) vrednost zavarovanega predmeta, ki je bila sporazumno določena v zavarovalni pogodbi ali zavarovalni polici, (2) vrednost, ki jo predstavlja zavarovalna vsota in (3)
dejansko vrednost plovila. Enake oblike vrednosti poznajo tudi splošni pogoji za zavarovanje čolnov in jadrnic, ki jih navaja sodišče prve stopnje. Na podlagi navedenega je ugotoviti, da sporazumno določena vrednost v zavarovalni pogodbi ali polici, ne odgovarja pojmu zavarovalne vsote oziroma dejanske vrednosti.
ZOR člen 299, 299/1, 300, 899, 899/2, 934, 939. ZBH člen 77, 77/1, 78, 78/2, 78/3.ZAZV člen 4, 12. ZBS člen 1, 1/2.
prenehanje obveznosti - zavarovanje terjatev - zavarovanje - izpolnitev s subrogacijo - bančni depoziti - izključitev nekaterih zavarovanj
Pri pogodbi, sklenjeni med zavarovalnico in hranilnico, gre za pogodbo v korist tretjih - deponentov hranilnice, saj so se zavarovale njihove terjatve iz naslova vlog. Po določilu drugega odstavka 899. člena ZOR se določbe XXVII. poglavja, ki se nanaša na zavarovanje, ne uporabljajo za zavarovanje terjatev. Uporaba določil 300. člena ZOR o subrogaciji po zakonu in sploh o subrogaciji (zlasti 299. člen ZOR) iz splošnega dela - temeljev obligacijskih razmerij s tem seveda ni izključena.
Pogoj za uveljavljanje pravic iz subrogacije (bodisi na zakonski bodisi na pogodbeni podlagi) je izpolnitev tuje obveznosti. V obravnavani zadevi pa tožeča zavarovalnica ni z izplačilom vlog deponentom hranilnice plačala tujega dolga, temveč je izpolnila samo svojo lastno pogodbeno obveznost iz zavarovalne pogodbe z dne 25.1.1991 in iz police št... z dne 6.1.1993. Zavarovalnica je sklenila citirano pogodbo v okviru svojega poslovanja odplačno - proti plačilu premije in zato je seveda tudi prevzela obveznost za izplačilo vlog, če nastopi zavarovalni primer. Gre tedaj za popolnoma normalno poslovno razmerje na podlagi gospodarskega računa, ko si stranki s svojimi pravicami in obveznostmi stojita druga proti drugi.
Za odgovornost zavarovalnice iz obveznega zavarovanja škod, nastalih v prometu z motornimi vozili po 25.6.1991, ni več mogoče upoštevati najnižjih zavarovalnih vsot, določenih z odloki ZIS SFRJ, ker z njimi ni bil ohranjen nivo varstva oškodovancev, ki ga daje sistem obveznega avtomobilskega zavarovanja. Upoštevanje teh odlokov bi bilo v nasprotju z določbo prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 1/91-I). Vlada RS je bila po 25.6.1991 dolžna ohranjati navedeni nivo varstva. Zaradi varstva oškodovancev je najnižjo zavarovalno vsoto obveznega avtomobilskega zavarovanja po povedanem za čas od 25.6.1991 naprej - po sistemu, da velja zavarovalna vsota, določena v času prometne nesreče - treba ugotavljati po odloku vlade RS z dne 3.4.1992. Zavarovalne vsote, določene z odlokom ZIS, objavljenem v Ur. listu SFRJ, št. 56/91 v znesku 2,000.000,00 din (SIT) tako ni mogoče upoštevati niti s korekcijo njene valorizacije od uveljavitve dne 1.8.1991. Ta odlok je bil namreč izdan po osamosvojitvi RS in nasprotuje slovenskemu javnemu redu (prvi odstavek 4. člena že omenjenega Ustavnega zakona o izvedbi Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije).
splošni zavarovalni pogoji - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - rok za izplačilo - skrbnost dobrega strokovnjaka - zamudne obresti
V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik izpolnil v celoti in pravočasno vse svoje obveznosti, tožena stranka pa je bila ves čas pasivna in si, čeprav so ji to narekovali profesionalna skrbnost (drugi odstavek 18. člena ZOR), načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR), zlasti pa stroga določba 919. člena ZOR, v času teka roka iz petega odstavka 15. člena AK-92/XI in kasneje po izteku tega roka še roka iz prvega odstavka 919. člena ZOR, ni prav z ničimer prizadevala za razjasnitev okoliščin, relevantnih za obstoj in višino njene obveznosti. Po ugotovitvah obeh sodišč pa tožena stranka v štiriinštiridesetih dnevih ni storila niti tega, da bi ugotovila vrednost ukradenega vozila, kar bi, kot sta ugotovili obe sodišči, ob upoštevanju dejstva, da ima pregled nad cenami rabljenih in novih avtomobilov, brez dvoma (in brez posebnih težav) lahko storila. Ob takem poteku dogodkov tožena stranka povsem neutemeljeno vztraja pri zahtevi, da se ji tudi v obravnavanem primeru prizna olajšava iz drugega odstavka 919. člena ZOR.
ZTSPOZ člen 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108. ZZav člen 116.ZOR člen 154, 940.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - odgovornost za škodo, ki jo povzroči zavarovano vozilo - tuje vozilo - pasivna legitimacija Slovenskega zavarovalnega biroja
Ne gre za odškodninsko zadevo z mednarodnim elementom, ker v času obstoja države SFRJ nobeno vozilo, ki je bilo registrirano na območju te države, ni bilo vozilo tuje registracije. Tudi druge ugotovljene okoliščine ne utemeljujejo zakonske ali pogodbene obveznosti tožene stranke. Pri tožnikovem revizijskem utemeljevanju pasivne legitimacije toženega zavarovalnega biroja je pravno zmotno sklicevanje na analogno uporabo 116. člena ZZav, saj ni pravne praznine. Tožnikov primer je urejen z materialnopravnimi predpisi, na katerih veljavnost poznejše spremembe, ki so povezane z razpadom bivše federacije, same po sebi niso mogle vplivati.
ZAVAROVALNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS04510
ZTSPOZ člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/2.ZOR člen 200, 201, 201/1.
obvezno zavarovanje lastnika oziroma uporabnika letala - odgovornost za škodo, povzročeno z letalom - zavarovalna vsota - povračilo škode do višine dogovorjene zavarovalne vsote - valorizacija zavarovalne vsote - inflacija - povrnitev gmotne in negmotne škode - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Obveznost zavarovalne organizacije (v obravnavanem primeru tožene stranke) za povračilo škode po 109. členu ZTSPOZ je bila omejena z višino zneska, ki ga je določil ZIS, vendar pa le v primeru, če z zavarovalno pogodbo ni bil določen večji znesek (2. odstavek 110. člena ZTSPOZ).
Zaradi visoke inflacije ne morejo biti prizadete koristi oškodovancev, katerim zlasti je namenjen sistem obveznega zavarovanja (motornih vozil in letal) - za njihovo varstvo pred neplačevitimi povzročitelji škode. Osnovni namen zavarovanja odgovornosti lastnika motornega vozila ali letala je v tem, da daje oškodovancu možnost, uveljaviti svoje odškodninske zahtevke neposredno od zavarovalnice kot finančno močne organizacije, s čimer je rešen nevarnosti, da svojega sicer utemeljenega zahtevka ne bi mogel realizirati zaradi plačilne nezmožnosti odgovorne osebe. Drugi namen tega zavarovanja je v tem, da preide odškodninska odgovornost od povzročitelja na zavarovalnico. Oba namena ZTSPOZ pa sta lahko dosežena le, če so z zavarovanjem pokrite vse škode, ki jih je mogoče pričakovati ob enem škodnem dogodku, razen povsem izjemnih, katastrofalnih škod, ki presegajo razumno visoko zavarovalno vsoto.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS04466
ZTSPOZ člen 51, 51/1, 51/2, 54. ZTVCP člen 45, 45/1, 88, 92.ZOR člen 178.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - pojem motornega vozila - raba motornega vozila - traktorska prikolica - povrnitev škode - denarna odškodnina - obvezno zavarovanje v prometu - zavarovanje lastnikov motornih vozil proti odgovornosti za škodo, povzročeno drugim
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je voznik traktorja s traktorsko prikolico za gnoj, med vožnjo po cesti, zaradi okvare prikolice, pustil prikolico na cesti. Revizijski senat je odločil, da prikolica, ki jo je vleklo motorno vozilo, in ki ostane na cesti zaradi okvare (motornega vozila ali prikolice) pomeni nevarnost na cesti, ki je nastala iz rabe motornega vozila.
povrnitev negmotne škode - zavarovanje pred odgovornostjo - obveznosti zavarovalnice - izplačilo odškodnine ali dogovorjene zavarovalne vsote - denarna odškodnina - inflacija - zamudne obresti - tek zamudnih obresti - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Če je v novem sojenju po razveljavitvi sodbe prve stopnje znova ugodeno zahtevku za plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo v enakem znesku kot prvič, pripadajo tožniku zamudne obresti od datuma prvega sojenja dalje.