zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - pogoji za zavarovanje - onemogočeno oziroma oteženo plačilo davčne obveznosti - obrazložitev sklepa
Odločitev izpodbijanega sklepa oz. utemeljitev pričakovanja v smislu prvega odstavka 111. člena ZDavP-2, da bo izpolnitev oz. plačilo davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena, v danem primeru ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Predmetni sklep ni obrazložen v skladu z določbo drugega odstavka 111. člena ZDavP-2 ter tudi nima sestavin, ki so predpisane s 214. členom ZUP.
prekinitev prestajanja kazni zapora - razlogi za prekinitev - neizkazanost razlogov za prekinitev
Tožnik v konkretni zadevi ni izkazal, da bi bili izpolnjeni pogoji za prekinitev prestajanja kazni. Iz 82. člena ZIKS-1 izhaja, da lahko generalni direktor zavoda po uradni dolžnosti ali na prošnjo obsojenca, njegovih ožjih družinskih članov, rejnika in skrbnika dovoli prekinitev prestajanja kazni. Pri prekinitvi prestajanja kazni se smiselno upoštevajo enaki razlogi kot za odložitev izvršitve kazni. Slednji so določeni v prvem odstavku 24. člena ZIKS-1, med drugim je kot razlog v 3. točki 24. člena ZIKS-1 navedeno, da se sme obsojencu prekiniti prestajanje kazni zapora v primeru, da bi lahko opravil ali dokončal dela, ki jih je povzročila naravna nesreča ali kakšna druga nesreča, pa v svoji družini nima za delo drugih sposobnih članov. V konkretni zadevi tožnik razlogov po citirani zakonski določbi ni izkazal. Tožnik pa lahko na podlagi novih razlogov vloži nov zahtevek za prekinitev kazni, kar mu je pojasnil že drugostopenjski organ.
ZEN člen 73, 73/1, 73/1-5, 84, 85, 86, 89, 90, 95. ZZK-1 člen 3, 3/1, 3/1-5, 12.
kataster stavb - vpis stavbe v kataster stavb - sprememba podatkov katastra stavb
Tožnica se v tožbi zmotno sklicuje, da je v zemljiški knjigi za njeno stanovanje vpisana izmera 33 m2, kar naj bi pri odločanju zavezovalo prvostopenjski organ. Površina nepremičnine ni zemljiškoknjižni podatek – v zemljiško knjigo se nepremičnine vpišejo z identifikacijskim znakom, kot so vpisane v katastru, temveč katastrski podatek. Zato prvostopenjski organ ni vezan na podatek o površini, kot (če) je vpisan v zemljiški knjigi, temveč obratno, sodišče mora upoštevati podatek, kot je vpisan v katastrski evidenci. Prav z namenom, da bo pravilno identificirana nepremičnina, za katero se v zemljiški knjigi vpiše lastninska pravica, je bilo v pravdni zadevi tožnici naloženo, da dopusti izdelavo elaborata za spremembo podatkov katastra stavb glede pomožnega prostora – kurilnice v izmeri 7,89 m2, ki je skupni del stavbe. Prvostopenjski organ pa je pravno podlago za izvedbo spremembe podatkov v katastru stavb imel v 85., 86., 89. in 90. členu ZEN.
izvedba nadzora nad svetniškimi skupinami - vračilo nenamensko porabljenih sredstev - načelo zaslišanja stranke
Toženka je pri izdaji IV. točke sklepa o vračilu nenamensko porabljenih sredstev društev in klubov svetnikov kršila pravila postopka. Iz podatkov spisa namreč ni razvidno, da bi tožnik dokončno poročilo Nadzornega odbora o izvedbi nadzora Kluba svetnic in svetnikov A. z dne 15. 5. 2012, na katerega se opira odločitev upravnega organa o vračilu nenamensko porabljenih sredstev, prejel, kar pomeni, da se ni mogel izjaviti o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe, kar predstavlja kršitev 146. člena ZUP.
predhodni preizkus tožbe - pravni interes za vložitev tožbe - pravni položaj tožnika - vpis odvetnika v seznam odvetnikov za nudenje brezplačne pravne pomoči
Ob predhodnem preizkusu tožbe je sodišče ugotovilo, da tožnik ne izkazuje pravnega interesa za vložitev tožbe, saj ni izkazal možnosti, da bi se z vloženim upravnim sporom njegov položaj lahko izboljšal, zato je tožbo na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
dodatni davek od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize - povratna veljava zakona - retroaktivnost - odločitev Ustavnega sodišča
Dodatna obdavčitev dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov po ZDDDČPNO sama po sebi in kolikor velja za naprej (neprava retroaktivnost) ni ustavno sporna. Sodišče tudi ne vidi, da bi bil neustrezen način obdavčitve kot tak, vključno z višino davčne stopnje, saj je meja obdavčitve z dodatnim davkom postavljena relativno visoko. V obravnavanem primeru, ko gre za izplačilo plače, pri znesku 12.500,00 EUR mesečno, kar je 8,6 kratnik povprečne plače.
V konkretnem primeru izpodbijana odločba nesporno temelji tudi na določbi 12. člena ZDDDČPNO, ki jo je Ustavno sodišče razveljavilo. Pri izpodbijani odločitvi so torej upoštevani vsi dohodki, ki jih je tožnik prejel od 1. januarja 2009 dalje, torej tudi prejeti pred začetkom veljavnosti zakona, na katere se ZDDDČPNO izrecno več ne nanaša in ki jih po presoji Ustavnega sodišča ni dopustno zajeti v obdavčitev. Čim pa je tako, je davek tožniku odmerjen v nasprotju z zakonom, nepravilna uporaba materialnega prava pa narekuje odpravo izpodbijane odločbe ter ponovno odločanje davčnega organa v zadevi.
Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2010-2013 Priloga 1, 3. točka 3. odstavka.
neposredna plačila v kmetijstvu - kmetijsko-okoljska plačila - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov - višja sila
Okoliščino, da tožnik zakupne pogodbe ni sklenil tako, da bi si v skladu s predpisi zagotovil pravico uporabe GERK-ov, na katerih se je zavezal izvajati petletno obveznost, ves čas trajanja obveznosti, ko je odločal o odstopanju od izvajanja obveznosti, je prvostopenjski organ pravilno ocenil kot tako, ki odstopanja ne upravičuje. Do spremembe obsega kmetijskih zemljišč na tožnikovem KMG-ju ni prišlo neodvisno od upravičenca, temveč zaradi njegovega ne dovolj skrbnega ravnanja pri sklepanju pravnega posla. Zato tožnik z razlogom za odstopanje od obveznosti, ki ga je uveljavljal v vlogi, s katero je tak postopek začel, ni mogel biti uspešen.
Drug razlog, ki ga za uveljavljenje odstopanja tožnik uveljavljal v pritožbi - njegovo zdravstveno stanje in zdravstveno stanje njegove soproge – je drugostopenjski organ ocenil za okoliščine, ki za odločitev več ne morejo predstavljati odločilnega dejstva, ker jih je tožnik uveljavljal prepozno. Uveljavljanje novih razlogov za odstop od izvajanja obveznosti ne pomeni zgolj enega od dejstev v dejanskem stanu, na katerem je tožnik uveljavljal zahtevek za odstop od izvajanja obveznosti, temveč uveljavljanje drugačne dejanske podlage zahtevka. Gre za spremembo prvotno uveljavljanega zahtevka, ki pa je, če so izpolnjeni pogoji, ki jih za spremembo zahtevka predpisuje 133. člen ZUP, dovoljena le do izdaje odločbe na prvi stopnji. Že zato tožnik tudi s pritožbo ni mogel uspeti.
Odstopanja so dovoljena v primeru, če ob sklenitvi obveznosti spremembe, ki vplivajo na kasnejše izvajanje poukrepov KOP še niso bil znane oziroma v primeru višje sile ali izrednih okoliščin.
ZZKat člen 14, 30, 30/2. ZUP člen 260, 263, 263/1, 263/1-2, 264, 265,267, 267/1, 267/2.
zemljiški kataster - mejni ugotovitveni postopek - zapisnik - obnova postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Prvostopenjski organ je kot razlog za zavrženje predloga za obnovo mejnega ugotovitvenega postopka pravilno navedel, da zapisnik mejnega ugotovitvenega postopka, glede na določbe ZZKat in uveljavljeno sodno prakso, ni imel pravne narave upravnega akta. Zato je mogel zavreči predlog za obnovo postopka, v kolikor se nanaša na mejni ugotovitveni postopek, kot nedovoljen, saj je za to imel podlago v določbi drugega odstavka 267. člena ZUP v povezavi s prvim odstavkom tega člena.
Glede na določbe 2. točke prvega odstavka 263. člena ZUP in 264. člen tega zakona se mora obnovitveni razlog izkazovati s sklicevanjem na podatke konkretnega kazenskega postopka oziroma konkretno osebo, katere kazensko odgovornost zaradi ponareditve podpisa se zatrjuje, in predložitvijo pravnomočne kazenske obsodilne sodbe ali obvestila o tem, da je kazenski postopek ustavljen oziroma da obstajajo okoliščine, zaradi katerih kazenskega postopka ni mogoče začeti.
V konkretni zadevi je sporno, ali je terjatev toženke do tožnikov glede vračila sredstev, ki so bila njihovemu pravnemu predniku izplačana kot akontacija za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi suše na podlagi delne odločbe z dne 26. 11. 2003, zastarala. Toženka nima prav, ko se v izpodbijani drugostopenjski odločbi sklicuje na dejstvo, da odločba o vračilu preveč plačane akontacije pokojnemu A.A. nikoli ni bila vročena. To dejstvo sicer res pomeni, da odločba z dne 22. 9. 2004 zanj ni imela nobenih pravnih učinkov, vendar pa je bila vsaj takrat ugotovljena terjatev toženke do A.A. Vsaj z izdajo odločbe z dne 22. 9. 2004 so bili namreč izpolnjeni pogoji za to, da bi toženka to terjatev lahko izterjala. V ponovljenem postopku bo moral pritožbeni organ v zvezi s pritožbenim ugovorom zastaranja ugotoviti, ali je v obravnavanem primeru nastopilo zastaranje te terjatve ter o pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo ponovno odločiti.
disciplinski postopek - disciplinski postopek zoper odvetnika - kršitev dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
ZOdv ne določa, da bi disciplinski obdolženec imel možnost vložiti tožbo v upravnem sporu zoper odločbo, s katero ga je Odvetniška zbornica - disciplinska komisija spoznala za odgovornega kršitve dolžnosti pri opravljanju odvetniškega poklica, določene v Statutu Odvetniške zbornice Slovenije. Izpodbijani prvostopni akt je sicer označen kot odločba, kar pa ni odločilno. Z aktoma namreč ni bilo odločeno o nobeni pravici ali obveznosti ali pravni koristi tožnika s področja upravnega prava. Glavni razlog, da v predmetni zadevi ne gre za upravni akt v smislu drugega odstavka 2. člena ZUS-1, je v tem, da izpodbijani odločbi nista bili izdani v okviru izvrševanja upravne funkcije.
Zgolj posreden učinek, ki ga ima lahko izrečen disciplinski ukrep - odvzem pravice opravljati odvetniški poklic, na vpis oziroma izbris iz imenika, področje, kjer ima tožena stranka javno pooblastilo, javnega pooblastila ne razširja tudi na disciplinske postopke.
odobritev obiskov in drugih stikov - pooblaščenec obsojenca - ogrožanje reda ali varnosti v zavodu - prosti preudarek
Iz v postopku ugotovljenih okoliščin izhaja, da bi obiski oziroma drugi stiki tožnika s pooblaščencem lahko ogrozili red ali varnost v zavodu, zato je odločitev prvostopenjskega organa v izpodbijani odločbi pravilna.
upravni spor - ustavitev postopka - stroški postopka
Če se postopek ustavi po tretjem odstavku 39. člena ZUS-1, ker je organ izdal upravni akt, s katerim je bilo dokončno odločeno o tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi, tožnik pa pri tožbi ne vztraja, sodišče odloči o stroških postopka po prvem odstavku 25. člena
Obnova postopka je bila uvedena pravočasno. Po določbi četrtega odstavka 89. člena ZDavP-2 in po ustaljeni sodni praksi se šteje, da je davčni organ izvedel za nova dejstva na dan sestave zapisnika o davčnem inšpekcijskem nadzoru. Postopek se ni začel na podlagi subjektivnih ocen in ugibanj, temveč na podlagi dejanskih ugotovitev, ki so nove in ki pri odmeri dohodnine tožniku niso bile upoštevane, iz njih pa se utemeljeno sklepa, da je podan zakoniti razlog za obnovo postopka. Ugovori, ki se nanašajo na meritorno odločanje o stvari, se lahko uveljavljajo šele v postopku obnove.
Tožnik v postopku nadzora pri družbi A. d.o.o. ni imel položaja stranke ali stranskega udeleženca in mu zato akti, izdani v tem postopku, utemeljeno niso bili vročeni. Bil je pa že v tem postopku izrecno pozvan, da pojasni izplačila, s čimer mu je bila v zadostni meri dana možnost, da zavaruje svoje pravice oziroma interese ter na ta način vpliva na odločitev v zadevi. Še zlasti pa mu je bilo omogočeno, da sodeluje v obnovljenem postopku.
Tožnik ima prav, da bi moral biti vabljen na zaslišanje prič in da je zato, ker te možnosti ni imel, podana kršitev pravil postopka. Vendar kršitev ni bistvena, saj tožnik izpovedbam ne ugovarja.
Vprašanje navideznosti pravnega posla ni pridržano sodišču, zato se lahko obravnava v davčnem postopku. Povezanost tožnika z odločujočimi udeleženci je nedvomno izkazana. Morebitna antidatiranost sklenjenih pogodb za navideznost posla ni bistvena.
ZEKom-1 člen 60, 60/8,3 243, 243/2. URS člen 2, 14, 14/2, 74. ZUP člen 43.
elektronske komunikacije - podaljšanje veljavnosti odločbe - pravni interes - načelo varstva zaupanja v pravo - načelo enakosti pred zakonom - svobodna gospodarska pobuda
Rok podaljšanja odločb je zamejen (najdlje do 25. 5. 2016). S takšnimi kavtelami je zakonodajalec upravičil prehodno ureditev, saj je sorazmerna s cilji ZEKom-1 (spremembe na področju radiofrekvenčnega spektra) in je v splošnem, javnem interesu (neprekinjeno zagotavljanje javne komunikacijske storitve končnim uporabnikom). Načelo varstva zaupanja v pravo, ki ga zagotavlja 2. člen Ustave RS, z 243. členom ZEKom-1 ni porušeno. Ob ugotovitvi, da je uzakonjena prehodna ureditev potrebna, ni kršena pravica enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave RS), saj gre za različna dejanska stanja, ki jih je dopustno obravnavati različno, niti pravica do svobodne gospodarske pobude.
Toženka je tožnici utemeljeno odrekla položaj stranskega udeleženca, saj le-ta pogojev po 43. členu ZUP ni izkazala. Pravna korist je podana, če je oprta na zakon ali drug predpis. Zgolj dejanska korist še ne upravičuje zahteve za sodelovanje v tujem postopku. Pravna korist mora biti lastna, torej mora odločitev vplivati na strankine osebne koristi. Te pa morajo biti neposredne, takšne pa so, če obstajajo v času upravnega postopka. Drug operater v postopku podaljšanja tuje odločbe ne varuje svoje, že obstoječe pravne koristi. Potegovanje za frekvence v bodočem postopku in zgolj možnost, da bo pri tem uspešen, pa še ne pomeni pravno varovane obstoječe koristi. Gre za pričakovano pravico, ki jo bo drug operater lahko šele realiziral v postopku prerazporeditve frekvenc.
javni razpis - koncesija - opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe - merila in kriteriji javnega razpisa
Organ je odločitev sprejel na podlagi dopolnjevanja že podanih končnih ponudb obeh ponudnikov zaradi po njegovem premalo natančne razpisne dokumentacije in vsebinsko neprimerljivih ponudb v delu, ki se nanaša na oblikovanje cen. Sodišče sklepa, da so bila merila za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe nedvomno premalo natančno določena, saj sicer do različnih interpretacij kot tudi neprimerljivih ponudb ne more oziroma ne sme priti, zlasti ob upoštevanju stroge formalnosti postopka javnega razpisa. Merila in kriteriji morajo namreč biti natančno določeni, tako zaradi načela enakosti oziroma nediskriminatornosti, ki se mora v tovrstnih postopkih upoštevati, kot tudi zaradi upoštevanja načela transparentnosti oziroma javnosti, kar kot osnovna načela opredeljuje tudi ZJZP.
ZUP člen 9. Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009 člen 12, 33, 33/7. Uredba o plačilih za ukrepe osi 2 iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2009-2013 člen 9, 24. Uredba komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. april 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 82/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 53.
neposredna plačila v kmetijstvu - neskladje nad prijavljeno in ugotovljeno površino - načelo zaslišanja stranke - namerna kršitev
Kolikor je imel tožnik na predtisku navedene vse svoje GERK-e, bi bil le-te, glede na posredovano navodilo in opozorilo v predtisku, dolžan preveriti in rabo uskladiti. Namen predtiska je bil v tem, da nosilec kmetijskega gospodarstva preveri vse GERK-e, ki jih ima na predtisku označene.
Podlaga za zavrnitev tožnikovega zahtevka je bila ugotovitev, da se nepravilnosti, ki so bile pri tožniku ugotovljene na kraju samem, lahko opredelijo kot namerne v skladu s sedmim odstavkom 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, ker je bil nosilec kmetijskega gospodarstva – tožnik na predtisku obveščen o neskladnosti dejanske rabe GERK-a glede na Evidenco dejanske rabe kmetijskih in gozdnih zemljišč, in podatkov ni uredil ali jih ni ustrezno uredil. Ugotovljeno je tudi bilo, da je površina z nepravilnostmi, ki so posledica namernih kršitev, v tožnikovem primeru 10 % oziroma nekaj več kot 2 ha ugotovljene površine, kar pomeni, da je bilo zahtevek potrebno v celoti zavrniti.
Tožnik se ne more sklicevati, da ni bil seznanjen s podatki, pridobljenimi iz evidence RKG-ja, saj gre za podatke, za katerih vnos je bil sam odgovoren, torej jih je poznal.
Prijavljena površina na obrazcu D je bila večja od ugotovljene na kraju samem, ker je tožnik prijavil tudi nekmetijske površine. Nepravilnost se je nanašala na površino 3,26 ha, vendar je bilo ugotovljeno, da se celotna površina, na kateri je bila ugotovljena nepravilnost, ne šteje za namerno, kot to opredeljuje sedmi odstavek 33. člena Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2009, temveč znaša taka namerna nepravilnost 2,66 ha. Ker pa predstavlja ta namerna nepravilnost več kot 0,5 % oziroma več kot 1 ha ugotovljenih površin, je organ pravilno zahtevek tožnika v celoti zavrnil.
ZBPP člen 46, 46/1, 48, 48/1, 48/2, 48/3. ZKP člen 97.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - kazenski postopek - premoženjsko pravni zahtevek
Glede na določbo 97. člena ZKP, ki je veljala v času sojenja v predmetni kazenski zadevi in ob tem, da tožnica nesporno stroškov v predmetnem kazenskem postopku ni priglasila ter ob upoštevanju določbe 48. člena ZBPP, je odločitev organa za BPP v izpodbijani odločbi pravilna.
Upravičenec do BPP mora sam v vsakem konkretnem sodnem postopku, v zvezi s katerim mu je odobrena BPP, priglasiti stroške, ki so mu nastali in mu jih bo, v primeru uspeha, dolžna povrniti nasprotna stranka. Da bi bila služba za BPP o tem upravičence do BPP dolžna posebej opozarjati, iz ZBPP ne izhaja.
Izplačani znesek se nanaša na izplačilo odškodnine zaradi pretrpljenih telesnih in duševnih bolečin zaradi spolnega nasilja, ki sta ga obsojenca povzročila tožnici, torej za nematerialno škodo, ki pa je ni mogoče enačiti s preživnino, kot to zmotno meni tožnica v tožbi. Preživnina je namreč (običajno mesečni) prispevek za preživljanje osebe, ki jo je izplačevalec preživnine dolžan preživljati - v konkretnem primeru pa ne gre za takšno situacijo. Obsojenca sta namreč tožnici v kazenskem postopku izplačala odškodnino, to je znesek, ki predstavlja zadoščenje za škodo, ki sta ji jo prizadejala s kaznivim dejanjem spolnega nasilja.
DDV - odmera DDV - pravica do odbitka vstopnega DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - objektivne okoliščine - subjektivni element - nakup avtomobilov
Pravica do odbitka vstopnega DDV je vezana na pogoje, ki jih predpisuje prvi odstavek 63. člena in prvi odstavek 67. člena ZDDV-1. Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen. V danem primeru med strankama ni sporno, da ima tožnik ustrezne račune z zakonsko predpisanimi elementi in da tudi izpolnjuje pogoj, da gre za dobavo blaga oz. storitev za namene tožnikovih obdavčenih transakcij. Pogoj za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega DDV je tudi dejansko opravljena dobava blaga oz. storitev. Davčni organ v predmetni zadevi ne zatrjuje, da sporne dobave oz. storitve niso bile opravljene. Zatrjuje pa, da niso bile opravljene s strani spornih dveh družb, saj njune storitve pri izvedbi posla dejansko sploh niso bile potrebne in je tako dobavo opravil tožnik sam, s čimer se strinja tudi sodišče.
davčna izvršba - sklep o izvršbi - izvršba na denarne prejemke
Predmet presoje tega upravnega spora je izdani sklep o davčni izvršbi na dolžnikova denarna sredstva, ki pa ga kot takega tožnik pravzaprav niti ne izpodbija z razlogi, ki bi bili za presojo izpodbijanega upravnega akta relevantni.
telekomunikacije - radijske frekvence - plačilo za uporabo radijskih frekvenc - določitev višine plačila - soglasje vlade
Iz določb ZEKom-1 ne izhaja dolžnost tožene stranke, da bi bila dolžna pridobiti soglasje Vlade. To ne izhaja niti iz 60. člena, niti iz določb XIV poglavja ZEKom-1, ki se nanašajo na toženo stranko kot neodvisen regulatorni organ.
S spornim Splošnim aktom o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc je tožena stranka uresničila pooblastilo iz drugega odstavka 60. člena ZEKom-1. Glede na splošna merila, predpisana v tem členu, je imela tožena stranka tudi podlago, uredi obstoječa nesorazmerja pri obremenitvi imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc in plačila ustrezno razporedi med tiste zavezance oziroma na tista področja, kjer strošek dejansko nastane, torej drugače kot je urejal Pravilnik o načinu izračuna plačil na podlagi obvestila za uporabo radijskih frekvenc in za uporabo elementov oštevilčenja.