V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom tožnikovo tožbo zaradi litispendence kot nedovoljeno zavrglo, ker je ugotovilo, da je bil ob njeni vročitvi med istima strankama že v teku upravni spor, ki je potekal na podlagi vsebinsko enake tožbe kot v tej zadevi. Istega dne pa je sodišče prve stopnje kot preuranjeno zavrglo tudi prvo tožbo. V taki procesni situaciji sodišče prve stopnje ne bi smelo hkrati zavreči še druge tožbe zaradi litispendence. Tudi če je bila vsaka od teh dveh odločitev sama zase pravilna, je namreč njuna hkratna pravilnost smiselno izključena. Litispendenco sicer načeloma res ustvari vložitev vsake, tudi nedovoljene tožbe, vendar z zavrženjem take tožbe litispendenca odpade ex tunc, torej za nazaj.
Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je senat drugostopenjskega sodišča ravnal zakonito in v skladu z vzpostavljenimi kriteriji Vrhovnega in Ustavnega sodišča v zvezi s pravicami do kontradiktornega postopka, ker v predmetni zadevi ni razpisal glavne obravnave, ko je spoznal, da je za odločitev o višini nastale škode (izgubljenega dobička) bistveno vprašanje o količini posredovanja klicev za zaključevanje v omrežje tožene stranke preko tranzitnih operaterjev, čeprav sodišče prve stopnje dejstev v zvezi s tem sploh ni ugotavljalo, pa so jih stranke pred sodiščem prve stopnje zatrjevale?
ZPP člen 357a, 365, 365-1. ZFPPIPP člen 331, 331/1.
sklep o prodaji nepremičnin - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe
Sklep sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP predstavlja enega od sklepov, ki jih stečajno sodišče sprejme v pravnomočno začetem stečajnem postopku. Ta sklep je usmerjen k zasledovanju cilja unovčitve stečajne mase stečajnega dolžnika za zagotovitev čim boljšega poplačila upnikov stečajnega dolžnika. Ta odločitev sodišča zato ne predstavlja dokončne ureditve razmerja med udeleženci stečajnega postopka. Zato ni mogoče ob smiselni uporabi določbe 357.a člena ZPP s pritožbo izpodbijati odločitve pritožbenega sodišča, s katero je razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje o prodaji nepremičnine na podlagi prvega odstavka 331. člena ZFPPIPP.
postopek osebnega stečaja - dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog za dopustitev revizije
Predlagateljica vlaga predlog za dopustitev revizije sama, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njen predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljeni pritožbeni razlogi - kasatorično pooblastilo
Sodišče druge stopnje je pojasnilo razloge za uporabo kasatoričnih pooblastil. Pritožnica skuša polemizirati z drugačno razlago procesnih okoliščin, iz katerih je sodišče druge stopnje sklepalo na absolutno bistveno kršitev postopka pred sodiščem prve stopnje. V tem delu pritožnica sega preko (edinega) pritožbenega razloga iz drugega odstavka 357.a člena ZPP. Konkretnih razlogov, zakaj bi sodišče druge stopnje moralo samo izvesti dokazni predlog s predložitvijo poslovne dokumentacije upoštevajoč pojasnila sodišča druge stopnje, ne navede.
Vloga predlagatelja je po vsebini podobna reviziji, pri čemer utemeljitev revizijskih razlogov oziroma obrazložitev, zakaj je sodišče druge stopnje vprašanja rešilo nezakonito, samo po sebi ne pomeni utemeljitve pomembnosti predlaganih pravnih vprašanj. Predlagatelj v predlogu ni navedel okoliščin, ki bi kazale na pomembnost zastavljenih pravnih vprašanj.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 102, 102/2, 102/2-c, 267, 267/1, 267/3.
zloraba prevladujočega položaja - predlog za predhodno odločanje Sodišča Evropske unije - obrazložitev predloga
Iz predloga za dopustitev revizije ne izhaja, da bi predlagatelj očitek zlorabe monopolnega položaja v smislu izvršitvenega ravnanja, opredeljenega v točki (c) drugega odstavka 102. člena PDEU, na katerega se sklicuje, zasnoval, upoštevaje navedena stališča Sodišča EU. V predlogu tako ni trditev o dejstvih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da tožeča stranka z očitanimi ravnanji uresničuje cilj izkrivljanja konkurence. Prav tako ni pojasnjeno, zakaj očitano ravnanje lahko v okoliščinah primera povzroči izkrivljanje konkurence. Predlagatelj se s tem v zvezi tudi ni skliceval na morebitne trditve, ki bi jih podal v postopku pred sodiščem prve ali druge stopnje in so ostale v dosedanjem postopku neizčrpane. Ko je tako, Vrhovno sodišče ob odločanju o predlogu za dopustitev revizije ne more odgovoriti na vprašanje, ali so vprašanja s področja prava EU, predlagana v okviru predloga za dopustitev revizije, upoštevna za odločitev v okoliščinah primera.
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267, 267/3.
predlog za predhodno odločanje SEU - obrazložitev predloga - trditveno breme
Sprožitev vprašanja glede prava Unije in zagotovitev zadostnih informacij pristojnemu nacionalnemu sodišču, da v zvezi z razlago pravil Unije, ki jih mora upoštevati nacionalno sodišče, obstaja razumen dvom, je primarno naloga strank. Od pritožnika se pričakuje, da bo dokazal, da lahko razumno obveščeno sodišče, ki odloča z običajno skrbnostjo, zadevno določbo prava Unije razlaga na več načinov. Od sodišč ni mogoče pričakovati, da bodo začela postopek pri Sodišču EU na podlagi nejasnih, nedoločnih ali neutemeljenih vprašanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VS00079186
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - odškodnina zaradi kršitev osebnostnih pravic - kolizija ustavnih pravic - svoboda izražanja (tisk) - svoboda izražanja in pravica javnosti do obveščenosti - kršitev osebnostnih pravic v tisku - pravica do zasebnosti - poseg v čast in dobro ime - poročanje o kaznivem dejanju - sum storitve kaznivega dejanja - prepoznavnost osebe - povprečen bralec - protipravnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Predsednik sodišča v pravdnem postopku ni pristojen podajati predlogov po 67. členu ZPP, marveč ima tako pooblastilo zgolj razpravljajoči sodnik. Drugačna razlaga bi posegala v neodvisnost zakonitega sodnika. Ker predsednik Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu ni legitimiran za vložitev predloga po 67. členu ZPP, je Vrhovno sodišče njegov predlog zavrglo.
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - nekdanji sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodnik pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Primarni razlog za prenos pristojnosti je smotrnost, pomembnost instituta delegacije pa se kaže tudi v zagotavljanju ustavne pravice do nepristranskega sojenja, saj pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki bi utegnile v javnosti vzbuditi dvom v nepristranskost sojenja.
Okoliščina, da je (sicer nekdanji) sodnik pristojnega sodišča stranka v pravdnem postopku, nedvomno pomeni tehten razlog po 67. členu ZPP, saj vpliva na videz nepristranskosti sodišča v očeh javnosti.
Nasprotni udeleženec se v pritožbi tematsko loteva vsebine sodne odločbe o glavni stvari. To pa ni predmet pritožbenega odločanja, ko gre za pritožbo zoper popravni sklep.
oporočno dedovanje - ugoditev reviziji - razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje - dedna pravica - odgovor na pritožbene navedbe - kršitev pravice do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - uničenje oporoke - preklic oporoke - oporočiteljeva volja - oporočna sposobnost - ocena verodostojnosti priče - dejansko stanje - dokazna ocena - meje preizkusa v pritožbenem postopku - volja zapustnika
Z vidika dopuščenega revizijskega vprašanja je bistveno le to da je pritožbeno sodišče tožnici odreklo možnost, da navedbe, ki so odločilnega pomena, presodi sodišče druge stopnje oz. v delu, kjer jih je spregledalo sodišče prve stopnje, sploh katerokoli sodišče. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker je tožnici odvzelo pravico do izjave (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).
delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodna zapisnikarica pristojnega sodišča kot stranka v postopku - večje sodišče
Pri odločanju o delegaciji pristojnosti je treba imeti pred očmi vse okoliščine primera. Upoštevati je treba, da tožnica ni sodni funkcionar (sodnica) pristojnega sodišča, kakor tudi, da je Okrožno sodišče v Ljubljani največje sodišče v državi.
Videz nepristranskosti sojenja, kadar obstajajo določene osebne povezave med sodniki in pravdnimi strankami, je mogoče zagotoviti z uporabo instituta izločitve (70. člen ZPP) in ustrezno organizacijo dela.
To pravno sredstvo, ki je sicer poimenovano pritožba, je zamejeno na en sam procesni pritožbeni razlog. Ta je opisan v drugem odstavku 357.a člena ZPP ter je bil strankam že pojasnjen tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Nanaša se na vprašanje (ne)pravilne uporabe razveljavitvenega pooblastila.
Pritožnica tega pritožbenega razloga ne uveljavlja, marveč napada vsebinske razloge sklepa pritožbenega sodišča.
Ko Vrhovno sodišče takšno, nedovoljeno grajo vsebinske odločitve iz pritožbene vloge odlušči, ostane le še gola pritožba.