PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0077976
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Tako ustaljeni sodni praksi pritožbenega sodišča je v celoti sledilo tudi prvostopenjsko sodišče, ki je odmero nadomestila opiralo na določila veljavnih skupnih sporazumov in ne na T 2005.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081472
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 33, 33/1, 33/2. Pravilnik o izvajanju ZDDV-1 člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo - kontrahirna dolžnost - povrnitev škode - civilna kazen - stroški terenskega preverjanja - DDV - davčni obračun - trditvena podlaga - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – DAVKI – USTAVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0081477
ZPP člen 311, 311/1. ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 159, 159/4, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. ZPreZP člen 1, 11.
sorodne pravice – pravice izvajalcev – pravice proizvajalcev fonogramov – javna priobčitev komercialnih fonogramov – mesečno poročanje – neodpravljiva nesklepčnost zahtevka – nadomestilo za uporabo fonogramov – primerno nadomestilo – skupni sporazum o višini nadomestil – tarifa – višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve – kolektivno upravljanje avtorskih pravic – monopolni položaj kolektivne organizacije – omejitev pogodbene avtonomije – dolžnost skleniti pogodbo (kontrahirna dolžnost) – povrnitev škode – civilna kazen – vezanost sodnika na ustavo in zakon – enotna sodna praksa – odstop od ustaljene sodne prakse – pravna varnost – DDV – stroški terenskega preverjanja – preprečevanje zamud pri plačilih – stroški opominjanja – pravdni stroški
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ZPP člen 154, 154/1, 156, 156/1, 185, 185/1, 285, 343, 343/4, 359. ZDavP-2 člen 190.
polovični solastniški delež na predmetu izvršbe – tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe – davčna izvršba – zavrženje tožbe – denarni zahtevek solastnika – pravica do poplačila solastniškega deleža – sklepčnost tožbe – materialno procesno vodstvo – sprememba tožbe – pravni interes za pritožbo – zavrženje pritožbe – povračilo stroškov
(Delno) ustavitev davčne izvršbe lahko doseže samo tisti solastnik, katerega solastniški delež na zarubljenih premičninah je enak ali večji od ene polovice. Višina solastniškega deleža pa ni ovira za uveljavljanje pravice do poplačila solastnika, če pride do prodaje zarubljenih premičnin.
ZASP člen 22, 28, 130, 131, 147, 153, 153/1, 159. ZS člen 3. ZDDV-1 člen 3, 33, 40, 78, 78/1, 81. Skupni sporazum za določitev višine nadomestila za javno priobčitev fonogramov na prireditvah razvedrilne narave, na katerih javna priobčitev fonogramov ni ključnega pomena člen 11.
plačilo davka na dodano vrednost od nadomestila za uporabo fonogramov - DDV - exeptio illegalis - stroški poslovanja kolektivne organizacije
Uporabnik, ki je javno predvajal fonogram, ne da bi predhodno pridobil dovoljenje za uporabo, je dolžan plačati DDV od prisojenega (utemeljeno zaračunanega) nadomestila za uporabo fonograma. Z uporabo fonograma je bil promet izvršen, ne glede na to, da dovoljenja za uporabo ni imel.
USTAVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
VSL0082654
Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 3, 4, 267, 267/2, 267/3, 288. URS člen 33, 67, 87, 147. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 80. ZDavP-2 člen 59, 59/4. OZ člen 197. ZDoh-1 člen 18, 20.
pogodba o dodelitvi subvencije za samozaposlitev - povračilni zahtevek - davčna obveznost - celost plačil upravičencem - uporaba prava EU - razlaga prava EU - predhodno vprašanje - SEU
Po ugotovitvi, da je tožnica poravnala davčno obveznost iz naslova dohodnine za dohodek iz dejavnosti, ki je po nacionalni zakonodaji (ZDoh-2 in ZDavP-2) bremenila toženko, je sodišče tožbenemu zahtevku za povračilo ugodilo na podlagi 4. odstavka 59. člena ZDavP-2 in 197. člena OZ.
Slovenija kot država članica EU je svoje davčne predpise harmonizirala z evropsko zakonodajo. Na podlagi 147. člena Ustave pa je v ZDoh-2, ki je v tej zadevi relevantno nacionalno materialno pravo, uredila in uvedla obveznost plačevanja dohodnine. Gre za davek od dohodkov fizičnih oseb. Z zakonom so določene karakteristike tega davka, zavezanci za njegovo plačilo in določene oprostitve. Subvencije, ki jih posameznik prejme v zvezi z doseganjem dohodkov iz dejavnosti, niso oproščene plačila dohodnine.
vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka - neupravičena pridobitev - lex specialis - davčni predpisi - samostojna upravna zadeva - matično področje - davčni postopek – upravnopravna zadeva
Vračilo preveč ali neupravičeno odmerjenega davka je ena izmed pojavnih oblik neupravičene pridobitve, ki jo kot lex specialis v razmerju do Obligacijskega zakonika posebej urejajo davčni predpisi, v konkretnem primeru ZDavP-2, kot splošni institut davčnega prava, torej kot samostojno upravno zadevo. Odločanje o tem je pridržano organom, ki odločajo na matičnem področju, to je davčnim organom, ki pri tem uporabljajo zakon, ki ureja davčni postopek oziroma splošni upravni postopek. Ker je tožeča stranka vtoževala vračilo davka, kar kot obliko neupravičene obogatitve specialno ureja davčni predpis in za odločanje v tovrstnih zadevah določa pristojnost davčnih organov, ne gre za civilnopravno razmerje po 1. členu ZPP.
URS člen 22. ZDoh-2 člen 18, 35, 35/1, 35/2, 38, 38/3, 46. ZDDV-1 člen 3, 3/1, 3/1-3. ZPIZ-2 člen 18, 18/1, 18/2, 143. ZZVZZ člen 17, 17-5, 55, 55/2, 55a. ZPSV člen 8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41‒52.
nagrada in stroški izvedenca ‒ dohodek iz drugega pogodbenega razmerja ‒ dohodek iz dejavnosti ‒ odmera DDV ‒ odmera prispevkov ‒ absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Treba je ločiti med dvema situacijama, in sicer ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa ne opravlja istovrstne neodvisne samostojne dejavnosti, in ko sodni izvedenec občasno opravlja delo za sodišče, hkrati pa opravlja istovrstno neodvisno dejavnost. V prvem primeru se dohodek obravnava kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja, v drugem primeru pa kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. To omogoča sodišču, da ugotovi upravičenost izvedenca do DDV ali do socialnih ter zdravstvenih prispevkov.
ZJShemFO člen 1, 6, 9, 9/1, 9/4, 18. OZ člen 1018. ZDavP-2 člen 101.
kreditna pogodba – jamstvena shema RS – jamstvo države – predmet zakona – kreditojemalci, za katere se izdajo jamstva – finančna stiska – kavza pogodbe – namen zakona – izključitev uporabe določb OZ o poroštvu – izbira upnika – lastnosti jamstev – prehod upnikovih pravic na poroka (subrogacija) – odlog, delni odpis, odpis in obročno odplačevanje obveznosti iz kredita
V skladu z 2. odstavkom 1. člena ZJShemFO je državno jamstvo namenjeno omilitvi posledic gospodarske in finančne krize ter omogočiti zadolževanje fizičnih oseb, ki izpolnjujejo pogoje po ZJShemFO. Namen zakona je namreč s prenosom tveganja iz bank na državo omogočiti kreditojemalcem večjo varnost. Ko banka unovči državno jamstvo, je Republika Slovenija dolžna kreditojemalcu omogočiti poplačilo obveznosti iz kreditne pogodbe v skladu s pravili plačevanja davčnega dolga.
Zakonodajalčev namen je bil izključiti uporabo določb OZ o poroštvu, ki upniku zagotavljajo pravico izbirati, ali bo terjatev uveljavljal od poroka ali od glavnega dolžnika. Taka razlaga ZJShemFO je ustavno skladna, nasprotna pa bi pomenila kršitev 14. v povezavi z 2. členom URS.
ZDavP-1 člen 131, 13/2. ZDavP-2 člen 3, 3/4, 145, 145/9, 146, 146/1, 146/2. ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 17/2-3, 197, 197/1, 197/1-2, 197/1-3, 197/2, 197/3.
izvršilni naslov - seznam izvršilnih naslovov - ureditev po zdap-1 in zdavp-2
Stališče, da seznam izvršilnih naslovov v konkretnem primeru ni izvršilni naslov za sodno izvršbo, je napačno. To stališče namreč izhaja iz sodne prakse,2 ki je temeljila na ZDavP-1, kateri se je uporabljal od 01.01.2005 do 31. 12. 2007 in med taksativno naštetimi izvršilnimi naslov v drugem odstavku 131. člena ni vseboval seznama izvršilnih naslovov. Medtem pa je z uveljavitvijo ZDavP-2 vstopila v veljavo nova ureditev, v okviru katere je v skladu z 9. točko 145. člena in drugim odstavkom 146. člena seznam izvršilnih naslovov izrecno opredeljen kot samostojni izvršilni naslov, na podlagi katerega lahko skladno s 3. točko drugega odstavka 17. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom istega člena ZIZ sodišče dovoli izvršbo.
Okoliščina, da ima pravna oseba blokiran račun, za plačilo sodne takse ni nepremagljiva ovira, saj lahko pravne osebe, če gre za plačila v manjših zneskih, za kar gre tudi v konkretnem primeru (631,00 EUR), opravljajo posle tudi gotovinsko. Na enak način (torej z gotovino) pa je možno tudi plačilo sodne takse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0082607
ZASP člen 57. ZPP člen 214, 214/3. OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - avtorsko nevarovana glasbena dela - trditveno in dokazno breme - materialna avtorska pravica - dokazno breme pri uveljavljanju materialne avtorske pravice - priznana dejstva - neupravičena pridobitev - plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožeča stranka upravičena toženki v tem oziru ničesar „zaračunati.“
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - DAVKI - USTAVNO PRAVO
VSL0081455
ZASP člen 122, 130, 130/1, 153, 156, 156/1, 156/2, 156/4, 157, 157/1, 157/4, 157/6, 157/7, 157a, 157a/1, 157a/2, 157b, 157b/1, 157b/3, 157e, 157e/1, 157e/1-1, 158, 158/1, 158/2, 164, 164/1, 168, 168/3. ZASP-B člen 17. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti (2006) člen 4, 4/2, 12. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov (2005) člen 1, 1/2. OZ člen 131, 131/1, 132, 164, 190, 198. ZS člen 3, 3/1, 103, 103/2, 109, 109/1. ZDDV-1 člen 3, 3/1. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
sorodne pravice - pravice izvajalcev - pravice proizvajalcev fonogramov - javna priobčitev komercialnih fonogramov - nadomestilo za uporabo fonogramov - primerno nadomestilo - skupni sporazum o višini nadomestil - tarifa - neupravičena pridobitev - odškodninski zahtevek - višina zahtevkov iz neupravičene pridobitve - povrnitev škode in civilna kazen - kolektivno upravljanje avtorskih pravic - monopolni položaj kolektivne organizacije - omejitev pogodbene avtonomije - dolžnost skleniti pogodbo ( kontrahirna dolžnost ) - stroški terenskega preverjanja - plačilo DDV - vezanost sodnika na ustavo in zakon - enotna sodna praksa - odstop od ustaljene sodne prakse - pravna varnost
Nižja sodišča imajo pravico odstopiti od oblikovane sodne prakse VSRS, ob predpostavki, da za svojo odločitev ponudijo zadostno argumentacijo, ki nima značaja samovolje sodnika oziroma sodišča. Takšna samovolja ni podana niti v primeru, ko se s strani nižjega sodišča izkaže kot pravilno vztrajanje pri že zavzetih materialnopravnih zaključkih, ki jih je nadrejeno sodišče v ustaljeni sodni praksi opredelilo kot zmotne, v kolikor za to ponudi dodatne argumente, ki pri obravnavi precedenčnega primera niso bili izpostavljeni, oziroma se instančno sodišče do njih ni argumentirano opredelilo.
Po stališču pritožbenega sodišča zahtevek iz naslova neupravičene obogatitve obstoji vzporedno z odškodninskim, v dispoziciji stranke pa je, na kakšen način ga bo uveljavljala. Ker iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je navedla vsa pravno pomembna dejstva o neupravičeni obogatitvi po 198. členu OZ, kot tudi elemente odškodninske odgovornosti tožene stranke po 131. členu OZ, sodišče prve stopnje zahtevka ni zmotno opredelilo za deliktnega.
Glede na kogentna določila 168. člena ZASP ni nobene zakonske podlage, da bi lahko tožeča stranka v okviru sklepanja skupnega sporazuma urejala obseg upravičenj, ki jih lahko uveljavlja zoper kršitelja pravice, to je toženo stranko. Ravno tak učinek poskuša tožeča stranka doseči z interpretacijo, da skupni sporazum ne učinkuje na toženo stranko in da zanjo še vedno veljajo določila tarife tožeče stranke. Ob upoštevanju razlik bi to pomenilo, da bi tožeča stranka lahko kot odškodnino za nezakonit poseg v položaj nosilcev pravic uveljavljala nadomestilo, ki bi bilo od dvakrat do devetkrat višje, kot bi ga lahko terjala od uporabnika, v kolikor bi imela z njim sklenjeno pogodbo.
ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DAVKI
VSL0073661
OZ člen 20, 20/2, 20/3, 190. ZDDV-1 člen 33, 33/1, 40, 40/1. ZPP člen 7, 212.
neupravičena obogatitev - nepoštena pogajanja - trditveno in dokazno breme - nesklepčne trditve - nastanek obdavčljivega dogodka - obračun DDV
Dokazno breme, da se je stranka pogajala, ne da bi imela namen skleniti pogodbo, ali da je namen opustila brez utemeljenega razloga, je na oškodovani stranki (tožnici). Pri tem je treba permisivno razlagati okoliščine, ko je odstop utemeljen oziroma restriktivno okoliščine, ko je odstop neutemeljen.
DDV se obračunava po stopnji, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka (prvi odstavek 40. člena ZDDV-1). Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV pa nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene (prvi odstavek 33. člena ZDDV-1). Zato je pritožbeno sodišče v skladu z navedenima določbama ZDDV-1 DDV v višini 22 % obračunalo zgolj za storitve, ki so bile opravljene po uveljavitvi 22 % DDV, torej po 1. 7. 2013.
ZIZ člen 38, 38/5, 196, 197, 197/1-2, 197/1-3, 197/2. ZDPN-1 člen 5. OZ člen 376.
izvršilni stroški – poplačilo upnikov – stroški priglasitve prednostne terjatve – priglasitev davkov – upoštevanje prednostne terjatve po uradni dolžnosti – davek na promet nepremičnin – zavezanec za davek na promet nepremičnin – kdaj obresti nehajo teči
Res ima v skladu s 196. členom ZIZ Republika Slovenija v zvezi s priglašenimi davščinami status upnice, vendar pa glede na določilo 197. člena ZIZ, ki določa prednosti pri plačilu davka na promet iz zneska dobljenega s prodajo, Republiki Sloveniji ni potrebno priglašati posebej terjatev v zvezi z davkom na promet nepremičnin, ampak mora sodišče to terjatev upoštevati po uradni dolžnosti.
ZDPN-1 v 5. členu določa, da je zavezanec za davek prodajalec nepremičnine. Zakon ne določa izjem oziroma drugače v primeru, ko je nepremičnina prodana v izvršilnem postopku na javni dražbi.
ZPP člen 110, 110/3, 243. OZ člen 635, 637, 637/1.
odgovornost za napake – uveljavljanje napak izvajalca del – grajanje napak – pravočasnost grajanja napak – predlog za postavitev novega izvedenca – rok za plačilo predujma – sodni rok – podaljšanje sodnega roka – sodni izvedenec – pripombe na izvedensko mnenje – odgovor na pripombe – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tudi če toženec ni založil predujma za novega izvedenca, to ne pomeni, da ni treba odgovoriti na pripombe, ki jih je toženec v pripravljalni vlogi podal na izdelano izvedeniško mnenje. Sodišče bi moralo pripombe toženca poslati v odgovor izvedencu in eventuelno izvedenca na naroku tudi zaslišati. Ker ni ravnalo tako, pritožba utemeljeno navaja, da je v zvezi s stanjem na tožnikovem objektu oziroma glede ugotovljenih napak in del dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060788
ZDDV-1 člen 3. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13.
nadomestilo za uporabo avtorskih del - neupravičena pridobitev - neupravičena uporaba avtorskih del - plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti, kamor spadajo tudi zahtevki iz naslova neupravičene obogatitve, niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Pri neposlovnih razmerjih namreč ne gre za promet blaga ali storitev, ki jih opravi davčni zavezanec v okviru opravljanja svoje ekonomske dejavnosti za plačilo (primerjaj 3. člen ZDDV-1).
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – DAVKI
VSL0060798
OZ člen 198. ZDDV-1 člen 3.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – neupravičena pridobitev – neupravičena uporaba avtorskih del – plačilo DDV
Transakcije iz naslova neposlovnih obveznosti (plačila odškodnine, neupravičene obogatitve ali civilne kazni) niso predmet obdavčitve po ZDDV-1. Ker prisojeni znesek nadomestila za uporabo avtorske glasbe ni predmet obdavčitve z DDV, ni tožnica upravičena v tem oziru tožencu ničesar „zaračunati.“ Prav tako pa je brezpredmetna obširna pritožbena razlaga, kakšne vrste davek je DDV, kakšen je sistema obračuna DDV v Sloveniji (in po svetu), kakor tudi dejstvo, da je tožnica sicer (kar se tiče transakcij, ki v skladu z določbami ZDDV-1 so obdavčljive) zavezanka za plačilo tega davka.