razdelitev kupnine od prodane nepremičnine - ugovor delnega poplačila dolga
Dolžnika v tej fazi postopka, ko sodišče le še razdeli kupnino, ne moreta biti uspešna z nasprotovanjem višini obveznosti, kot ta izhaja iz pravnomočnega sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2013. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje bi morebitna delna plačila, ki se nanašajo na obdobje pred izdajo sklepa o izvršbi, morala uveljavljati z rednim ugovorom, sedaj pa jih sodišče v tem postopku ne more več presojati.
novo dejstvo - nedopustna pritožbena novota - tožba upnika za vpis lastninske pravice na nepremičnini na dolžnika - ugotovitev obstoja lastninske pravice na nepremičnini
Pritožnika navajata zgolj novo dejstvo, da sta šele po poizvedovanju ugotovila, kje se nahaja original pogodbe, in sicer pri notarki A. A., kjer je bil deponiran v zavarovanje dolga drugega toženca. Ob tem ne pojasnita, zakaj teh okoliščin, ki v pravdi niti niso pravno odločilne, nista uspela predstaviti do konca naroka za glavno obravnavo, zato jih pritožbeno sodišče v skladu z določilom prvega odstavka 337. člena ZPP ne more upoštevati.
zamudna sodba - odprava nesklepčnosti - odgovor na tožbo - pooblastilo pooblaščenca - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Zamudna sodba je bila izdana preuranjeno, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek za odpravo nesklepčnosti tožbe ter z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je bila vročitev sklepa s pozivom na dopolnitev pooblastila pooblaščencu drugotožene stranke opravljena v skladu z zakonom.
dogovor o ari - dvojna ara - vrnitev dvojne are - akcesornost pogodbe o ari - predpogodba za sklenitev prodajne pogodbe - razlaga spornih določil pogodbe - razlaga pogodbe - jezikovna razlaga - metode razlage - utrditev pogodbene obveznosti strank - delna izpolnitev obveznosti
Da bi imel dogovor o ari pravne učinke, mora biti poleg splošnih predpostavk, ki veljajo za vse pravne posle, izpolnjena dodatna predpostavka - izročitev denarnega zneska, ki je predmet are. Druga pomembna značilnost dogovora o ari je njegova akcesorna narava. Njegova veljavnost je odvisna od veljavnosti pogodbe, v znamenje sklenitve katere je bila ara izročena. Če glavna pogodba ni veljavno sklenjena, tudi dogovor o ari nima pravnega učinka, znesek, ki je bil plačan kot ara, pa ima značilnost izpolnitve brez pravnega temelja.
Jezikovna razlaga je praviloma temeljni razlagalni argument, dopolnjujejo jo pa tudi druge razlage, predvsem teleološka in sistemska razlaga, katerih cilj je dognati smisel in namen neke določbe v kontekstu besedila kot celote. Vendar pa že v osnovi jezikovna razlaga določa besedni pomen pravnega besedila in hkrati mejo, ki je razlagalec ne sme prestopiti. Tako je potrebno pri razlagi pomena besed še vedno ostati znotraj meja in pomenskega okvira določenega pomena besed.
Dogovor o ari mora biti jasen in nedvoumen. Samo na podlagi okoliščine, da je ena stranka drugi ob sklenitvi pogodbe plačala določen denarni znesek (še zlasti, če je njena obveznost, ki je nastala s sklenitvijo pogodbe, denarna obveznost), ni mogoče sklepati, da sta se stranki s tem dogovorili za aro. V dvomu je zato treba šteti, da ima takšno plačilo značilnost delne izpolnitve, in ne tudi osrednje funkcije are - utrditve pogodbenih obveznosti.
Pritožba se neutemeljeno zavzema za znižanje denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ki ga je sodišče prve stopnje odmerilo v višini dvanajstih bruto plač. Na podlagi kriterijev iz prvega odstavka 118. člena ZDR-1 je pravilno upoštevalo, da je bila tožnica ob prejemu izredne odpovedi stara 54 let, da ima končano višjo ekonomsko šolo (VI. stopnja izobrazbe), da je bila pri toženi stranki zaposlena 20 let, da zaradi prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni bila upravičena do nadomestila za primer brezposelnosti in da je že leto in pol brezposelna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00048518
ZPP člen 458, 458/1. ZOZP člen 7.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje - pobeg s kraja nesreče - izguba zavarovalnih pravic - regresna pravica iz zavarovalne pogodbe - regres zavarovalnice
Posebnost postopka v sporu majhne vrednosti je med drugim v omejitvi pritožbenih razlogov.
Pritožnik izpodbija le dejanske ugotovitve izpodbijane sodbe. Ker sodbe, ki je izdana v sporu majhne vrednosti, ni mogoče izpodbijati zaradi zmotne (in nepopolne) ugotovitve dejanskega stanja, pritožbene navedbe ne morejo biti predmet pritožbenega preizkusa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00047837
KZ-1 člen 173, 173/1. ZKP člen 83, 83/2, 371, 371/1, 371/1-8, 371/1-11.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - pristranskost sodišča - izločitev dokazov - sodna odločba - dokazna vrednost - nepristranskost sodnika - listine, izločene iz kazenskega spisa - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič
Pritožbeno sodišče je v zgoraj citiranem sklepu v točki 6 že obrazložilo, da se po določbi drugega odstavka 83. člena ZKP iz spisa izloča tiste dokaze, na katere se sodna odločba ne sme opirati. Izločeni deli obtožnice, sodne odločbe, zapisa zaključne besede državnega tožilca in ostalih v izreku napadenega sklepa navedenih listin, pa zajemajo le dejstva, ki po oceni pritožbenega sodišča nimajo dokazne vrednosti. Zato sodišče prve stopnje na takšna dejstva sploh ne more opreti sodne odločbe in zato ne gre za dokaze, ki se sicer iz spisa izločajo na podlagi drugega odstavka 83. člena ZKP. Zato je bilo potrebno pritrditi pritožbi višjega državnega tožilca, ki pravilno navaja, da listine, ki jih je sodišče z napadenim sklepom izločilo iz spisa, ne morejo biti predmet izločitve po 83. členu ZKP, prav tako pa ni najti nobene določbe ZKP, ki bi narekovale njihovo izločitev. Prav tako pritožbeno sodišče soglaša z navedbami pritožnika, da ne more biti govora niti o okuženosti sodnika, saj je razlika med dejstvi in dokazi sodišču znana in je zato bojazen, da bi seznanitev sodnika kot pravnega strokovnjaka, s povzetimi vsebinami navedenih delov kazenskega spisa vplivala na njegovo nepristranskost, odveč. Zato ne vzdrži obrazložitev napadenega sklepa o "sadežu zastrupljenega drevesa", saj mora sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložiti, kar omogoča preveritev pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve tudi glede tega, ali je sodišče morebiti sodbo oprlo na nedokazana dejstva, kar dejstva za katera ni drugih dokazov, razen izločenih, tudi so, kar navaja v pritožbi višji državni tožilec, s tem pa soglaša tudi pritožbeno sodišče.
Uredba (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah člen 7, 7/1.
Iz samega besedila 1. točke 7. člena Uredbe št. 655/2014 izhajata dva ključna vsebinska pogoja za ugoditev predlogu za izdajo naloga za zamrznitev bančnega računa dolžnika v tujini: izkazanost nujnosti takšnega posega in izkazanost dejanskega tveganja, da bo brez takšnega ukrepa kasnejša izvršitev upnikovega zahtevka ovirana ali precej otežena. Kot konkretizirano (subjektivno) ravnanje dolžnika bi bilo sicer mogoče obravnavati navedbe upnika v zvezi z obremenjevanjem premoženja (ustanavljanjem zastavnih pravic na premičninah), vendar zgolj dejstvo ustanovitve zavarovanja oziroma nevložitve ugovora zoper sklep o izvršbi, samo po sebi ne izkazuje neutemeljenosti takšnega ravnanja dolžnika v odnosu do drugih njegovih upnikov (pa čeprav so to dejansko povezane družbe, kot to trdi upnik). Morebitna neobičajnost takšnega ravnanja dolžnika še ne dokazuje, da so te terjatve preostalih upnikov fiktivne oziroma drugače neutemeljene in da je zato ravnanje oziroma opustitev dolžnika v zvezi s temi šteti za izigravanje preostalih upnikov.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - stroški stečajnega postopka - vrste stroškov stečajnega postopka - sklep o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka - nagrada odvetnika - vštevanje nagrade - samostojna storitev odvetnika - sodna poravnava - pregled dokumentacije - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - nujni stroški stečajnega postopka
V skladu s tarifno št. 39 Odvetniške tarife lahko odvetnik obračuna posebej nagrado za posvete, nasvete in mnenja, za pregled spisov, listin in druge dokumentacije le, če te storitve niso zajete v drugih tarifnih številkah, torej če gre za samostojno storitev. Nagrade za nasvete, mnenja, pregled dokumentacije in za druga opravila, ki jih opravi odvetnik zato, da lahko sestavi vlogo ali da se pripravi za udeležbo na naroku, se ne obračunava in priznava posebej, ampak je ta že všteta v siceršnji nagradi za opravilo, za katero je te podatke oziroma listine nato uporabil.
S tem, ko je odvetniška družba dolžnika zastopala pri sklenitvi sodne poravnave, ni upravičena še do plačila svetovanja v zvezi s to poravnavo. Enako velja za pregled dokumentacije.
Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00048054
ZKP člen 358, 358/1, 391. KZ-1 člen 257, 257/3.
zloraba uradnega položaja - dejanje ni kaznivo dejanje - zakonski znaki - konkretizacija zakonskih znakov - župan - potni stroški - neupravičeno izplačilo
Očitani „neupravičenosti“ je namreč treba dati vsebino, z jasnimi in konkretnimi dejanskimi okoliščinami, ki v prvi vrsti obdolžencu zagotavljajo možnost učinkovite obrambe, hkrati pa sodišču dajejo jasen okvir predmeta odločanja. V zvezi s tem je sodišče prve stopnje utemeljeno poudarilo, da iz opisa dejanja ne izhaja, zakaj konkretno je obdolženec uveljavljal potne stroške v nasprotju s 16. členom Pravilnika, oziroma, zakaj je bilo izplačilo (in tudi obračun) potnih stroškov neupravičeno oziroma zakaj obdolženec do izplačila potnih stroškov za prihod na delo in z dela ni bil upravičen; pri čemer so za slednje možni raznovrstni razlogi.
Kot je pravilno v izpodbijanem sklepu navedlo že prvostopno sodišče, je sodišče odredilo vročitev sodnega pisanja priči preko vročevalca zato, ker priča vabila za glavno obravnavo ni prevzela, kljub temu, da je bila o pisanju obveščena 25. 3. 2021. Tudi vročitev preko sodnega kurirja, ki jo je iskal dva krat, v razmaku dveh dni, je bila neuspešna. Vsled neuspelega vročanja je sodišče odredilo vročitev preko pooblaščenega sodnega vročevalca, zaradi česar so nastali stroški vročanja v že navedenem znesku.
odškodnina za neizkoriščene dni tedenskega počitka - misija - vojska - dnevni počitek
Zaradi zmotnega izhodišča, da je bila tožniku pravica do tedenskega počitka kršena že zato, ker znotraj istega koledarskega dneva ni imel 24 neprekinjenih ur počitka, sodišče ni ugotavljalo, ali je bil tožniku zagotovljen 24-urni neprekinjeni počitek v dveh zaporednih dnevih.
začasna odredba v družinskih sporih - začasna odredba po uradni dolžnosti - omejitev starševske skrbi - stiki pod nadzorom - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - pravica do stikov otroka s starši - omejitev stikov - izvrševanje stikov z otrokom - načelo izbire milejšega ukrepa - izvrševanje starševskih pravic - začasno zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Sodišče problema tvegane rabe alkohola ni spregledalo, saj je v postopku postavilo izvedenca alkohologa, prav tako je odredilo začasni nadzor nad opravljanjem starševske skrbi nasprotnega udeleženca, med drugim tudi z nadaljnjimi nenapovedanimi obiski na domu, ter mu naložilo vključitev v strokovno obravnavo za krepitev starševskih veščin. S temi blažjimi ukrepi bo glede na ugotovljeno dejansko stanje korist mladoletnih otrok dovolj zavarovana ter predlagani strožji ukrep omejitve stikov na eno uro tedensko pod nadzorom ne bi bil ustrezen.
poslovni razlog - presežni delavec - kriteriji - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je toženka pri določanju presežnega delavca pravilno upoštevala zgolj delavca, ki sta bila zaposlena na delovnem mestu Višji referent, in ne tudi delavcev, zaposlenih na delovnem mestu Strokovni sodelavec, saj to ni bilo primerljivo z delovnim mestom Višji referent. Izhajalo je iz različnih opisov nalog teh dveh delovnih mest, dejansko vsebino izvajanja nalog pa je preverilo tudi z zaslišanji.
pogodba o finančnem leasingu - razveza pogodbe - pobot terjatev ob začetku stečajnega postopka - odškodnina zaradi kršitve pogodbenih obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - zmanjšanje odškodnine - vrednosti predčasno vrnjenega predmeta leasinga - prepoved razpolaganja
Po prepričanju pritožbenega sodišča pa ob opisani obveznosti leasingodajalca v primeru razveze pogodbe in opravljenega obračuna ni najti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), da bi se morebiten presežek po izvedenem obračunu iz drugega odstavka XIV. Splošnih pogojev izplačal leasingojemalcu (tožnici). Tožnica je namreč tista, ki je s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročila njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubila pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga (XI. člen Splošnih pogojev), posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg tožnice, ugotovljen po sklepu o izvršbi.
ZDR-1 člen 84, 84/1, 89, 89/1, 89/2, 91.. ZPP člen 8, 72, 72/2, 286, 362, 362/2, 382.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - poslovni razlog - organizacijski razlog - nezakonita odpoved
Dejanska sprememba (zmanjšanje, ukinitev ipd.) nalog je odločilna za presojo, ali poslovni razlog obstaja in ali je utemeljen (resen) ter onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe drugega odstavka 89. člena ZDR-1. Glede na takšna izhodišča nespremenjena vsebina (in obseg) del delavca, kljub morda drugačnem poimenovanju delovnega mesta, ne predstavlja utemeljenega poslovnega razloga. Enako velja v primeru, če se vsebina in obseg dela delavca le neznatno spremeni, to pa se lahko zgodi tudi takrat, ko delodajalec formalno spremeni opis del in nalog v aktu o sistemizaciji, dejanska vsebina in obseg dela delavca pa ostaneta enaka ali le minimalno drugačna.
odstop terjatve (cesija) - odtujitev stvari ali pravice, o kateri teče pravda - vstop naslednika v pravdo - prenos stvarne legitimacije - singularno pravno nasledstvo - nesklepčnost predloga - prekinitev postopka - prenehanje pravne osebe - zavrženje tožbe
V konkretnem primeru je glede na navedbe tožeče stranke na podlagi odstopa terjatve prišlo do singularnega pravnega nasledstva in s tem do prenosa stvarne legitimacije s tožeče stranke na S. P. Drži pritožbena navedba, da lahko v primeru odstopa terjatve tožena stranka, ki je bila s tem seznanjena, sporno obveznost veljavno izpolni le S. P. (slednji ima stvarno legitimacijo), kar pa še ne pomeni, da je ta pravni naslednik v smislu 208. člena ZPP.
Prevzemnika terjatve je mogoče šteti za pravnega naslednika stranke na podlagi navedene določbe le, če je bil ta prenos opravljen zaradi likvidacijskega oziroma smiselno drugega postopka prenehanja (zahteva se skupen prenos stvarne in procesne legitimacije na singularnega pravnega naslednika).
preklic pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja
Čeprav se pritožnik v štetju časa in roka iz drugega odstavka 62. člena KZ-1 ne moti, je opozoriti, da je v tem času ob KZ-1 veljal tudi Zakon o začasnih ukrepih zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi pravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljivih bolezni SARS-CoV-2 (ZSUSUDJZ), ki je v drugem odstavku 3. člena zgornje roke dejansko podaljšal za 64 dni.
V predmetnem postopku gre za zahtevek na nedopustnost izvršbe v skladu z prvim odstavkom 64. in tretjim odstavkom 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), kjer konkurirata dve pravici in sicer pogodbena hipoteka drugo toženke in zatrjevana skupna lastnina tožnice in njenega moža - dejanskega dolžnika v izvršilnem postopku. Pridobitelj namreč z izročitvijo in prevzemom notarsko overjenega zemljiškoknjižnega dovolila pridobi pričakovano lastninsko pravico in ne že s podpisom prodajne pogodbe. Bistveno je namreč, ali je prišlo do izstavitve (overjenega) zemljiškoknjižnega dovolila kupcu nepremičnine preden je upnik pridobil svojo pravico.