TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

I. Pritožbi tožene stranke se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v točkah II ter IV izreka spremeni tako, da v tem delu izrek sedaj glasi:

„Tožbeni zahtevek se v delu, ki glasi:

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek 13.463,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2017 dalje do plačila in ji povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila,

zavrne.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 69,24 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.“

II. V preostalem se pritožba tožene stranke zavrne in v točki I izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Pritožba tožeče stranke se zavrne.

IV. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki v 15 dneh od dneva prejema te sodbe povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 264,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila.

V. Tožeča stranka krije sama stroške pritožbenega postopka.

Po prepričanju pritožbenega sodišča pa ob opisani obveznosti leasingodajalca v primeru razveze pogodbe in opravljenega obračuna ni najti nobenega tehtnega razloga (in tudi ne pravne podlage), da bi se morebiten presežek po izvedenem obračunu iz drugega odstavka XIV. Splošnih pogojev izplačal leasingojemalcu (tožnici). Tožnica je namreč tista, ki je s kršitvijo Pogodbe o finančnem leasingu povzročila njeno razvezo. Ker je zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti izgubila pravico izkoristiti opcijo odkupa in s tem pridobiti lastninsko pravico na predmetu leasinga (XI. člen Splošnih pogojev), posledično nima nobene pravice do tistega dela ocenjene vrednosti vozila, ki presega dolg tožnice, ugotovljen po sklepu o izvršbi.