Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku člen 31, 31/1, 35, 35/4. ZDavP-2 člen 101, 101/1.
odpis davčnega dolga - delni odpis davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - premoženje - poslovni delež - vrednost poslovnega deleža
Tožena stranka ima v družbi A. d.o.o. 80% delež. Iz uradnih evidenc izhaja, da znaša vrednost njenega vložka 7.010,40 EUR, kar je več kot znaša njen davčni dolg. Glede na to, da ima tožeča stranka navedeno premoženje, v konkretnem primeru niso izpolnjeni pogoji za odpis ali delni odpis davčne obveznosti, ne glede na to, da sicer izpolnjuje dohodkovni pogoj za odpis.
stalno prebivališče - ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča
Tožeča stranka dejansko živi na naslovu B., zato je neutemeljen njen ugovor, da bi se moralo njeno stalno prebivališče določiti na naslovu A., kjer si želi bivati. Trenutno namreč z želenim krajem stalnega prebivališča ne izkazuje obstoja tesne in trajne povezave .
ZUP člen 2, 2/1, 127, 127/2, 144, 144/1, 144/1-2. ZIS člen 59, 59/1, 59/2, 95, 95/2.
prirejanje iger na srečo - oblikovanje varnostnih rezerv - menica - zahteva za izdajo ugotovitvene odločbe - upravna zadeva
V ZUP ni določbe, na podlagi katere bi bilo mogoče sklepati, da lahko upravni organi izdajajo tudi odločbe, s katerimi bi odločali samo o spornih dejanskih ali pravnih vprašanjih.
O pravici, obveznosti ali pravni koristi se odloča z odločbo, izdano v postopku o prekršku. Sodišče bo pri odločanju o zahtevi za sodno varstvo, vloženi zoper odločbo o prekršku, presojalo pravilnost pravnih stališč in s tem tudi pravilnost uporabe določb 59. člena ZIS, ki se nanašajo na oblikovanje obveznih varnostnih rezerv tožeče stranke.
Glede na določbe ZV-1 za prenehanje koncesije ni pravno pomembno, ali je krivda za nepridobitev uporabnega dovoljenja za malo hidroelektrarno na tožnici ali ne. Bistveno je, da tožnica uporabnega dovoljenja ni pridobila do roka, določene v koncesijski pogodbi.
Pri določitvi višine vodnega povračila je treba v vsakem primeru posebej upoštevati določbe ZV-1 in Uredbe o vodnih povračilih ter uporabo le-teh ustrezno obrazložiti. V izpodbijani odločbi je tožena stranka navedla le določbe Uredbe in Sklepa o določiti cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč za leto 2010, ni pa navedla katere kriterije za izračun višine vodnega povračila je uporabila. Zato sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Postojna člen 21.
inšpekcijski postopek - ukrep občinskega inšpektorja - izgradnja lastnega objekta za čiščenje odpadnih vod
Na podlagi 21. člena občinskega odloka je na območjih, kjer ni zagotovljenih sistemov javne kanalizacije, ali pa se le ti ne zaključujejo s komunalno čistilno napravo, obvezna izgradnja lastnih objektov za čiščenje odpadnih vod. Na navedeno obveznost pa ne vpliva dejstvo, da na parceli, na kateri stoji predmetni stanovanjski objekt ni mogoče zgraditi nepretočne greznice oziroma čistilne naprave, ker na njej ni dovolj prostora.
brezplačna pravna pomoč - nujna brezplačna pravna pomoč - zamolčanje podatkov - lastni dohodek prosilca - prenehanje prejemanje nadomestila za brezposelnost
Tožnik navaja, da je nadomestilo za brezposelnost prejemal le do septembra. Glede na prvi odstavek 21.člena ZSVarPre je ta okoliščina lahko pravno odločilna za ugotavljanje lastnega dohodka, saj pomeni, da prejemkov preteklih treh mesecev ni mogoče upoštevati v premoženjskem stanju, ki je relevantno za priznanje pravice do BPP. Zato v takem primeru tudi zamolčanje prejemkov ne more povzročiti posledice iz petega odstavka 20. člena ZBPP.
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Po določbi tretjega odstavka 58. člena ZVO-1 je imela tožnica že od objave javnega naznanila, na podlagi katerega se je lahko seznanila z vlogo za pridobitev okoljevarstvenega soglasja, poročilom o vplivih na okolje in osnutkom odločitve o okoljevarstvenem soglasju, pravico vpogleda in možnost dajanja mnenj ter pripomb. Za odločitev v zadevi zato ni bistveno, da ji je bil status stranskega udeleženca priznan šele nekaj dni pred ustno obravnavo. Poleg tega je iz vabila na ustno obravnavo, ki ga je tožnica prejela 2. 4. 2012, razvidno, da je bila izrecno obveščena, da je dokumentacija na voljo na vpogled na sedežu ARSO. Glede na navedeno ni utemeljen njen ugovor, da ni imela možnosti videti celotne dokumentacije, v tožbi pa tudi ni konkretizirala, s katerimi dejstvi in okoliščinami, pomembnimi za odločitev v zadevi, ni bila seznanjena.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - prisilna izvršba - izrek denarne kazni - višina denarne kazni
Glede na drugi stavek 298. člena ZUP je za izdajo odločbe, s katero se izterja zagrožena kazen, določi nov rok za izpolnitev obveznosti in zagrozi z novo kaznijo, potrebno ugotoviti le, ali je zavezanec v roku, določenem s prejšnjo odločbo, izpolnil obveznosti oziroma ali je storil kaj takega, kar nasprotuje njegovi obveznosti. O višini kazni, ki se izterja, se v tem postopku več ne odloča, saj je bilo o njej odločeno že v prejšnji odločbi, ko je bila ta kazen zagrožena.
ZUP člen 135, 135/4, 243, 243/3. ZPNačrt člen 79, 79/1, 80.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - nadomestna odločba - odmera za drug objekt - priključitev na komunalno opremo
Prvostopenjski organ bi v obravnavanem primeru, potem ko je na podlagi vložene pritožbe ugotovil, da je tožnik lastnik druge nepremičnine v naselju Primskovo sever (stavbe na naslovu A. in ne na B.), lahko tožnikovi pritožbi ugodil le na način, da bi prvo odločbo odpravil, postopek, ki je tekel po uradni dolžnosti, pa ustavil, saj je bilo ugotovljeno, da ni pogojev za vodenje postopka za odmero komunalnega prispevka tožniku v zvezi s stavbo na B. Glede komunalnega prispevka za stavbo na zemljišču parc. št. 233/12 in 233/7 k.o. … pa bi moral izdati novo odločbo, a ne kot nadomestno v smislu pooblastil, ki jih daje ZUP prvostopenjskemu organu po prejemu pritožbe.
Za odmero komunalnega prispevka samo po sebi ni pomembno, ali je bilo lastniku omogočeno, da se je njegov objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
gozd - posegi v gozd - soglasje k legalizaciji objekta - dejansko stanje v naravi
Organ bi moral v zadevi presojati le, ali bodo vplivi objekta, v zvezi s katerim je bila vložena zahteva za izdajo soglasja (koče za shranjevanje orodja), bistveno ogrozili funkcije gozdov. Če bi tožnik pridobil soglasje k postavitvi objekta z namembnostjo objekta za shranjevanje orodja in v dimenzijah, kot jih je opredelil v zahtevi, v naravi pa bi bil dejansko zgrajen drug objekt (z drugačno namembnostjo, zmogljivostjo ali dimenzijami), bi bil to razlog za ukrepanje pristojnega inšpektorja, ker bi navedeno dejansko stanje kazalo, da investitor za tak objekt nima soglasja po določbah ZG.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - vrnitev napotnice - rok za vrnitev napotnice - zaključek storitve brezplačne pravne pomoči - zastopanje pred sodiščem na prvi in drugi stopnji
Tožnik je bil pooblaščen za zastopanje na prvi in drugi stopnji, zato je treba šteti, da je bila storitev opravljena v trenutku, ko se je tožnik seznanil z dejstvom, da je zadeva pravnomočno zaključena, to pa je bilo v obravnavanem primeru takrat, ko je prejel sklepa o dedovanju, opremljena s klavzulo o pravnomočnosti. Toženka namreč ne navaja, da bi bil tožnik s tem dejstvom seznanjen že prej.
odločba o vrnitvi - nezakonito prebivanje v RS - prepoved vstopa v državo
V konkretnem primeru so podani zakonski razlogi za ukrep odstranitve iz države in prepovedi vstopa v Republiko Slovenijo. Prvostopenjski organ je pravilno ugotovil, da je Upravna enota Krško predhodno izdala sklep, s katerim je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države in da tožnica v določenem roku ni zapustila države. Tudi prepoved vstopa je utemeljena na podlagi zakonskih določil.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - zdravnik - naziv specialist - priznanje naziva specialist na podlagi dela - načelo enakosti pred zakonom
Tožnik mora v tožbi jasno navesti argumente, s katerimi utemeljuje vloženo tožbo, zato se sodišče v tem upravnem sporu ni opredelilo do navedb, ki jih je tožnica navajala v upravnem postopku, ne pa tudi v tožbi.
Položaj tožnice, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije že najmanj šest let delala na specialističnem področju urgentne medicine, vendar ne vseh šest let kot specialistka družinske medicine, ni enak položaju zdravnika, ki je tri leta po sprejetju nove specializacije najmanj šest let delal na specialističnem področju urgentne medicine kot specialist.
Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini, zato za odmero samo po sebi ni pomembno, ali je bilo tožnici omogočeno, da se je njen objekt že pred plačilom komunalnega prispevka priključil na kanalizacijsko omrežje.
Na podlagi vložene pritožbe je bila lahko pritožniku izdana nadomestna odločba ob upoštevanju njegovega manjšega lastniškega deleža, medtem ko je izpodbijana odločba z vidika tožnice prva odločba, s katero ji je upravni organ odmeril in naložil dolžnost plačila komunalnega prispevka zaradi novo zgrajene komunalne opreme. To pomeni, da je upravni organ v obravnavanem primeru nepravilno uporabil določbe 243. člena ZUP, to pa bi lahko vplivalo na odločitev v zadevi glede presoje, na podlagi katerega predpisa, veljavnega v času izdaje izpodbijane odločbe, bi moral biti tožnici odmerjen komunalni prispevek.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - prosti preudarek - ugotavljanje istovetnosti prosilca
Tožnik je sam izpovedal, da je predhodno ob prijetju s strani policije zaprosil za azil kot oseba z drugačnimi osebnimi podatki, kot jih je ob vložitvi prošnje navedel tožnik, ki pa trenutno ne razpolaga z nobenim osebnim dokumentom za izkazovanje svoje istovetnosti, kar je sam izrecno potrdil, ko je bil ustno zaslišan na glavni obravnavi pred sodiščem, čeprav je v izvorni državi imel potni list in osebno izkaznico, ki pa ju ni vzel s sabo na pot, pač pa jih je shranil pri drugih osebah (v Srbiji).
okoljevarstveno soglasje - pogoji za izdajo okoljevarstvenega soglasja - stranski udeleženec - ugovori stranskega udeleženca - načelo zaslišanja stranke
Toženka je z javnim naznanilom z dne 11. 10. 2011 javnost v skladu s prvim in drugim odstavkom 58. člena ZVO-1 obvestila o postopku za izdajo okoljevarstvenega soglasja, v času od 14. 10. 2011 do 14. 11. 2011 pa je omogočila tudi vpogled v dokumentacijo ter dajanje mnenj in pripomb. Tožnica te možnosti ni izkoristila in je v postopek vstopila šele na ustni obravnavi 17. 4. 2012. Ker ni sporno, da tožnica navedene možnosti ni izkoristila zaradi lastne zamude, ne gre za napako v postopku, zato ne more uveljavljati teh ugovorov v tožbi.
odvzem orožja in orožne listine - pogoji za odvzem - zadržek javnega reda - pravnomočna obsodba za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja
Iz besedila 2. alinee 1. odstavka 15. člena ZOro-1 ne izhaja, da bi zakonodajalec kakorkoli razločeval elemente nasilja glede na fizično ali verbalno oziroma drugo nasilje, temveč je povsem jasno določil, da so zadržki javnega reda v vsakem primeru podani, če je posameznik s pravnomočno odločbo obsojen za prekršek zoper javni red in mir z elementi nasilja.
okoljevarstveno dovoljenje - stranski udeleženec - pravni interes - občina kot stranski udeleženec - v javnem interesu delujoča nevladna organizacija
Sodišče pritrjuje ugotovitvi toženke, da občina s sklicevanjem na vpliv bioplinarne na okoliške prebivalce ni izkazala posega v svoje pravne koristi, temveč iz tožbenih navedb izhaja, da uveljavlja zaščito javne koristi. Za zastopanje javnih koristi pa so po prvem odstavku 45. člena ZUP pristojni državni tožilec, državni pravobranilec in drugi državni organi, ki so po zakonu upravičeni v upravnem postopku zastopati javne koristi.
Če je drugotožnica oseba, ki ima status nevladne organizacije, ki deluje v javnem interesu, česar toženka v tem postopku ni ugotavljala, pa bo na tej točki vzpostavljena povezava med obravnavano upravno zadevo in varstvom okolja, za katerega skrbi drugotožnica in s tem tudi njen pravni interes za sodelovanje v tem postopku ter pravica vložiti pritožbo.