CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00029930
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - povrnitev škode - odškodninska odgovornost šole - protipravno ravnanje - vzročna zveza - nasilje v družini - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni.
ZPP člen 8, 184, 184/2, 184/3, 285, 339, 339/1, 339/2, 339/2-5, 339/2-14. OZ člen 255, 255/2, 256, 259, 260.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba tožbe - navidezna kumulacija tožbenih zahtevkov - protispisnost - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogoji za izpodbijanje - oškodovanje upnikov - rok za vložitev tožbe - kako se izpodbija - učinek izpodbijanja
Tako pri primarnem kot tudi podrejenem zahtevku je na podlagi iste dejanske podlage tožbe zasledovana enaka pravna posledica – neučinkovanje sporne prodajne pogodbe v razmerju do tožnikov, v obsegu, ki je potreben za izpolnitev terjatve ter dopustitev izvršbe na prodano nepremičnino, kolikor je potrebno za poplačilo terjatve. Prvi primarni zahtevek v tožbi je bil v smislu določbe tretjega odstavka 184. člena ZPP le popravljen z določbo 260. člena OZ skladno formulacijo paulijanske tožbe (ugotovitveni zahtevek na razveljavitev kupoprodajne pogodbe je bil spremenjen v oblikovalni zahtevek na neučinkovanje pogodbe v razmerju do upnika - prvega tožnika, kolikor je potrebno za izpolnitev terjatve). Tožba torej ni bila dejansko ter pravno identitetno spremenjena v navedenem podrednem zahtevku. Zato tudi ni pravno pravilno stališče revidentov, da bi bilo treba šteti, da je bil podredni zahtevek vložen že po izteku zakonskega prekluzivnega roka za izpodbijanje dolžnikovih odplačnih pravnih dejanj na podlagi 257. člena OZ.
Pravno odločilna je denarna razlika med dejansko vrednostjo nepremičnine, ki jo je kot edino svoje premoženje odtujil dolžnik tožnikov in prejeto kupnino zanj, kar je tožnikoma preprečilo možnost poplačati se za svojo terjatev oziroma vsaj za njen del. Zato v spornem primeru predstavlja oškodovanja upnikov, ki ga morata trpeti toženca na podlagi bremena poplačila prvega tožnika v izvršilnem postopku iz prodaje predmetne nepremičnine. Kakšen bo dejanski uspeh izvršbe, za to pravdo ni pomembno. Odločilno je, ali je zaradi svojih pravnih razpolaganj dolžnik sredstva zmanjšal tako, da zaradi tega ne more poplačati svojega upnika oziroma, da upnik teh sredstev, iz katerih bi se lahko poplačal, nima na razpolago. Izpolnjena je zakonska domneva, da je pravno dejanje storjeno v škodo upnikov že, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve in ne šele, če dolžnik nima dovolj izvršljivih, vnovčljivih ali poplačilno sposobnih sredstev za izpolnitev terjatve (drugi odstavek 255. člena OZ, pravilno uporabljen v izpodbijani sodbi).
Nepremičnina je bila tožencema prodana skupaj z bremeni, ki na ugotovljeno zmanjšanje premoženja dolžnika ne vplivajo. Nedopustnost njegovega ravnanja se izkazuje v odpovedi možnosti, da bi pridobil denarni ekvivalent za odsvojeno nepremičnino, iz katerega bi se lahko poplačal upnik. Ker tožnika do tožencev nimata terjatve oz. izvršilnega naslova, na podlagi katerega bi lahko zoper njiju uspešno predlagala izvršbo na odsvojeni nepremičnini, je pravilen negativen odgovor v izpodbijani sodbi na stališče tožencev, da bi sodišče moralo pri vrednosti nepremičnine upoštevati tudi zmanjšanje njene vrednosti za vrednost hipotek.
ZDru člen 6, 6/3. ZPP člen 8. ZGD-1 člen 8, 8/1-4.
ustavna vloga Vrhovnega sodišča - revizija kot prepis pritožbe - vrnitev kredita - zakonita subrogacija - pravni interes lastnika zastavljene stvari - društvo - odgovornost za obveznosti društva - odgovornost odgovorne osebe - solidarna odgovornost - trditveno breme - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - načelo proste presoje dokazov
Lastnik zastavljene stvari ima nedvomno pravni interes za poplačilo obveznosti, da se izogne preteči prodaji stvari zaradi poplačila terjatve zastavnega upnika in tudi v literaturi se kot tipičen primer zakonske subrogacije (275. člen OZ) omenja prav interes zastavitelja, ki plača tuj dolg.
Tretji odstavek 6. člena ZDRu pomeni izjemo od pravila, da društvo odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Gre za podoben spregled pravne osebnosti, kot ga predvideva ZGD-1 v 8. členu (konkretno v četrti alineji prvega odstavka 8. člena). Spregled je le temelj, pravna podlaga za odgovornost družbenika (po ZGD-1) oziroma odgovorne osebe (po ZDru) za odgovornosti družbe/društva, za katere sicer glede na organizacijsko obliko družbe/društva ne odgovarja, medtem ko temelj, pravna podlaga obveznosti (dolga) ostaja nespremenjena. Za obveznost društva torej po spregledu odgovarja odgovorna oseba na enaki podlagi kot društvo.
Tožnica je s trditvami o nenamenski rabi strogo namenskih sredstev Agencije zatrjevala predvsem preusmeritev finančnih tokov na druge osebe, s čimer je toženec preprečil povečanje premoženja društva in s tem poravnavo obveznosti tretjim osebam. Dokazno breme v zvezi s tem je prešlo na toženo stranko, saj gre za dejstva, ki so (nastala) v sferi te stranke in tožnici povsem natančno niti ne morejo biti znana.
1. ali sta bili v konkretnem primeru pravilno uporabljeni določbi 28. in 30. člena Obligacijskega zakonika glede sprejema ponudbe za sklenitev Pogodbe o poslovnem sodelovanju št. 1 ter Aneksa k tej pogodbi in ali je bila v konkretnem primeru predmetna pogodba veljavno sklenjena,
2. ali se fiduciarni odstop terjatev v zavarovanje po Dogovoru o zavarovanju terjatev in Sporazumu o zavarovanju denarne terjatve po 207. členu Stvarnopravnega zakonika razteza tudi na novo nastalo terjatev po Pogodbi o poslovnem sodelovanju št. 1,
3. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja predpostavk neupravičene obogatitve na podlagi določbe 190. člena Obligacijskega zakonika glede vrnitve unovčenih terjatev na podlagi fiduciarne cesije ter glede na prenos unovčenih terjatev in zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
4. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede podanih pobotnih ugovorov,
5. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede izvršitve povratne cesije odstopljenih terjatev glede na to, da je odstopnik v stečaju ter glede na prenos zavarovanja na drugo toženko v posledici izčlenitve,
6. ali je bilo v konkretnem primeru pravilno uporabljeno materialno pravo glede obstoja ločitvene pravice druge toženke na terjatvah do zdravstvenih zavarovalnic.
povrnitev premoženjske škode - samostojni podjetnik posameznik (s.p.) - bolniški stalež - izgubljeni zaslužek - zastaranje odškodninske terjatve - subjektivni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - dopuščena revizija
To, da oškodovanec ve, koliko zaslužka je "izgubil" v posameznem mesecu (ali poslovnem letu), še ne pomeni, da ve (lahko oceni), kakšen bo celoten izgubljeni zaslužek, ki ga bo utrpel zaradi škodnega dogodka. Dokler zdravljenje ni zaključeno (in zdravstveno stanje ni stabilizirano) namreč ne more vedeti, koliko časa bo škoda še nastajala (do kdaj bo trajal bolniški staž) in kakšna bo (npr. ali (kdaj) se bo v prihodnjih mesecih/poslovnih letih vrnil na delo, ali bo (začasno) delal le krajši delovni čas).
Uporaba pravila, ki od oškodovanca zahteva, da tožbo vloži v treh letih od prvega prikrajšanja, bi v okoliščinah konkretnega primera ne bila skladna z ustavnopravnimi izhodišči instituta zastaranja. Tedaj namreč še ni bilo jasno, kolikšna škoda bo sploh nastala. Celo nasprotno, tožbo bi moral vložiti, četudi bi bilo jasno da se bo škoda med postopkom povečevala (nejasno bi bilo le koliko časa in v kakšnem obsegu). To pa ni skladno s subjektivno naravo zastaralnega roka.
OZ člen 37, 39, 39/2, 45, 49, 49/1, 49/2, 86, 90, 494.
prodajna pogodba za nepremičnino - pravna napaka prodane stvari - nedopusten predmet obveznosti - napake volje - prevara - ničnost pogodbe - posledice ničnosti - črna gradnja - prepoved prometa z nepremičnino
Pri presoji, ali okoliščine posameznega primera presegajo dejanski stan izpodbojnosti pogodbe, je glede na naravo ničnosti kot skrajne sankcije potreben restriktiven pristop.
Tožnica je v tožbi trdila, da jo je toženec zavedel in prevaral ter zagotavljal, da ima nepremičnina vsa potrebna dovoljenja, čeprav naj bi bil dejansko vedel, da je bil objekt zgrajen brez gradbenega dovoljenja in da ga za konkretno zgradbo tudi ni več mogoče pridobiti. Vendar pa po presoji Vrhovnega sodišča samó te trditve, četudi bi se izkazale za resnične, še ne zadoščajo za sklep, da gre za izjemen, kvalificiran primer prevare, ki bi lahko utemeljeval celo ničnostno sankcijo.
dopuščena revizija - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - primeren dodatni rok - pravočasna izpolnitev ni bistvena sestavina pogodbe
Revizija se dopusti glede vprašanj vprašanja, ali je sodišče pravilno interpretiralo materialno pravo s tem, ko je ocenilo, da je tožeča stranka veljavno odstopila od predpogodbe v skladu s 105. členom Obligacijskega zakonika, pri čemer pa ni jasno, enostransko in vnaprej določila primernega dodatnega roka za izpolnitev obveznosti po predpogodbi, temveč je kljub temu, da se je konkludentno strinjala s podaljšanjem roka za izpolnitev obveznosti, odstopila od pogodbe.
ZTel-1 člen 57, 57/3. ZEKom člen 80, 81. SPZ člen 96, 227. OZ člen 189, 193, 198.
služnost v javno korist - javna infrastruktura - RTV pretvornik - časovna omejitev služnosti - verzija - obogatitveni zahtevek
Pri služnostih v javno korist, kjer je služnostni upravičenec skoraj vedno pravna oseba, omejitev trajanja take služnosti ne bi bila združljiva z namenom zagotavljanja nemotenega delovanja javne infrastrukture, saj se ta večinoma postavlja za obdobje, daljše od trideset let. Specialna in sektorska zakonodaja zato omogočata ustanovitev služnosti za nedoločen čas, točneje za čas, potreben za gradnjo oziroma postavitev, vzdrževanje in obratovanje javne infrastrukture.
Predmet verzijskega zahtevka so lahko načeloma le tiste koristi, ki so nastale „na škodo“ prikrajšanega. Če je dobiček pretežno ali izključno posledica vloženega dela, sredstev ali lastnosti obogatenega, ta praviloma ne more biti predmet obogatitvenega zahtevka. Za tak primer gre tudi v konkretni zadevi, saj tožnica take koristi (najemnine), kakršno je pridobil toženec zaradi specifike storitev, ki jih opravlja (javne elektronske komunikacijske storitve), ne bi mogla doseči, saj sama teh storitev ne izvaja, poleg tega je RTV pretvornik, ki je bil (oziroma prostor na njem) oddan v najem, postavil toženec.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00029913
OZ člen 1018, 1022, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ člen 24, 24/4, 24/5. ZFPPIPP člen 382/2, 408, 408/1, 409, 409/1.
najemna pogodba - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - poroštvo - odgovornost poroka - zakonita subrogacija - regresna terjatev - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - učinkovanje odpusta obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - razmerje med porokom in upnikom - razmerje med porokom in dolžnikom - iztožljiva terjatev - naturalna terjatev - dopuščena revizija
Stališče, po katerem bi porok lahko sodno uveljavil regresni zahtevek kljub dejstvu, da je bil dolžniku dolg pravnomočno odpuščen v postopku osebnega stečaja, ni združljivo s pravico do osebnega dostojanstva iz 34. člena Ustave in nedopustno posega v pravnomočno urejeno pravno razmerje s sklepom o odpustu obveznosti (158. člen Ustave).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029912
OZ člen 635, 635/1, 636.
gradbena pogodba - stvarne napake - odgovornost za napake (jamčevanje za napake) - rok za uveljavitev jamčevalnega zahtevka - prekluzivni rok - zastaranje - dokazno breme - razlogi za revizijo - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v reviziji
Materialnopravno pravilna je presoja nižjih sodišč, da tožnik ni zamudil enoletnega prekluzivnega roka iz prvega odstavka 635. člena OZ. Toženki svojega dokaznega bremena nista zmogli.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00029687
OZ člen 648. ZPP člen 227, 228.
podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - odstop naročnika od pogodbe - odstopna pravica - izpolnitveni zahtevek - pravica do plačila - višina plačila - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena - dopuščena revizija
Tožnica je v okviru izpolnitvenega zahtevka navajala, da se je do toženkinega odstopa od pogodbe že zavezala k plačilu določenih razvojnih stroškov tujemu partnerju (navajala je zneska 10.000 in 35.000 EUR). Toženka pa je oporekala višini zahtevka z navedbo, da že plačana sredstva (5.000,00 EUR z dne 23. 11. 2015) vsekakor zadoščajo za pokritje vseh že opravljenih aktivnosti in stroškov tožeče stranke. V svoji prvi pripravljalni vlogi je še opozorila, da je tožeča stranka zagotavljala podobne rešitve tudi drugim pravnim subjektom. Vrhovno sodišče pritrjuje stališču sodišč nižjih stopenj, da je s tem dokazno breme prešlo na tožnico, ki je razpolagala s potrebnimi podatki glede višine izdatkov.
Sestavni del Pogodbe so tako tudi navodila ministrstva oziroma njihove spremembe. Zato upoštevanje sprememb navodil ne predstavlja nedopustne spremembe pogodbe o sofinanciranju oziroma razpisnih pogojev, saj je upoštevanje sprememb navodil v času izvajanja pogodbe o sofinanciranju predvidela že sama tožeča stranka in to vnesla v uvodoma navedeno določilo Pogodbe.
Pravne osebe voljo oblikujejo preko svojega personalnega substrata, zato se pri ugotavljanju pogodbene volje pravnih oseb presoja pogodbena volja osebe, ki je v imenu pravne osebe pogodbo sklenila.
OZ člen 56, 56/1, 82, 82/1, 82/2. ZPP člen 347, 347/2.
izvedba glavne obravnave pred sodiščem druge stopnje - dokazna ocena izpovedbe prič - sprememba dokazne ocene - načelo kontradiktornosti postopka - načelo neposrednosti - načelo ustnosti - kreditna pogodba - pogodba o odplačnem odstopu terjatve - fiduciarna cesija - narava pogodbe - razlaga določil pogodbe - skupni namen pogodbenikov - razlagalna pravila - dopuščena revizija
Odgovor na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali je višje sodišče s tem, ko ni izvedlo pritožbene obravnave in sprejelo diametralno drugačno odločitev (spremenilo dejansko stanje) od sodišča prve stopnje, kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov, je pozitiven. Sodišče druge stopnje je s tem, ko je brez opravljene pritožbene obravnave drugače dokazno oceno ocenilo izvedene dokaze, v nasprotju z drugim odstavkom 347. člena ZPP poseglo v ugotovljeno dejansko stanje sodišča prve stopnje in s tem kršilo načelo ustnosti in neposrednosti ter načelo kontradiktornosti pri izvedbi dokazov.
Za razliko od darilne pogodbe, ki je dvostranski posel, saj zahteva sodelovanje (izjavo volje) obeh pogodbenih strank, preklic darila učinkuje le na podlagi enostranske izjave darovalca, ki ima oblikovalne učinke, saj povzroči prenehanje darilne pogodbe. Oblikovalne pravice so pomembna skupina enostranskih (zavezovalnih) pravnih poslov. Gre za izjavo obligacijskega prava, ki sama po sebi ne vzpostavlja lastninske pravice darovalca. Darovalcu zaradi prenehanja pravne podlage (pogodbe) daje pravico zahtevati vrnitev darila, obdarjenca pa zavezuje, da ga vrne; iz preklica tako izhaja samo zaveza obdarjenca, da opravi vse, da bo darovalec pridobil lastninsko pravico nazaj. Nepremičnino vrne tako, da dovoli, da se v zemljiški knjigi vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisa lastninske pravice. Če obdarjenec tega ne stori prostovoljno, mora darovalec vpis doseči s tožbo. Za vnovično vzpostavitev lastninske pravice darovalca na nepremičnini se poleg preklica darila torej zahteva tudi vpis v zemljiško knjigo.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 198, 1060. ZOR člen 219.
dopuščena revizija - uporabnina - pridobitev pravice - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - trenutek vknjižbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pri presoji utemeljenosti zahtevka za uporabnino relevanten trenutek vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo.
OZ člen 190, 191. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - standard obrazloženosti odločbe sodišča druge stopnje - razveza pogodbe - plačilo nedolga - kondikcijski zahtevek
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali je sodba pritožbenega sodišča obremenjena s kršitvijo 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku.
- ali je ob obstoju dvostranske pogodbe, ki za tožečo stranko ustvarja obveznost plačila, za toženo pa izpolnitev s storitvijo (gradbena dela), ob med strankama nesporno izkazani razvezi pogodbe in iz le te izhajajočih posledic, sploh mogoče trditi, da je tožeča stranka po nasprotni tožbi plačala nekaj, česar ni bila dolžna in uporabiti določilo 191. člena Obligacijskega zakonika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00042014
ZPP člen 3671, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2.
dopuščena revizija - predpogodba - odstop od predpogodbe - odstop zaradi neizpolnitve obveznosti - pozitivni pogodbeni interes - odškodnina
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima pogodbenik predpogodbe pravico razvezati pogodbo zaradi neizpolnitve in uveljavljati odškodnino za pozitivni pogodbeni interes.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00028993
OZ člen 333. ZOR člen 358, 372. ZPP člen 380, 380/1, 380/2.
pogodba o poslovnem sodelovanju - trajno pogodbeno razmerje - odpoved pogodbe - obličnost - vročitev odpovedi - dejanska seznanitev - prejemna teorija - zastaranje občasnih denarnih terjatev - dopuščena revizija
Glede odpovedi velja modificirana prejemna teorija, po kateri odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Izraza vročena pa ne smemo razlagati v smislu postopkovnih predpisov o osebnem vročanju; odpoved je namreč lahko drugi stranki sporočena tudi ustno ali s sredstvom za komunikacijo. Dejanska seznanitev nasprotne stranke z odpovedjo je torej bistvena za začetek učinkovanja odpovedi oziroma za začetek teka odpovednega roka.