STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0075922
ZPP člen 108, 180, 180/1. ZZK-1 člen 19.
ugotovitev obstoja služnostne pravice – vznemirjanje stvarne služnosti – opis poteka služnostne poti – določen zahtevek – zavrženje tožbe
Tožbeni zahtevek na ugotovitev obstoja služnostne pravice mora vsebovati natančen opis poteka služnosti po služečem zemljišču. Ta zahteva izhaja iz izrecne določbe 19. člena ZZK-1, da je potrebno, kadar je izvrševanje stvarne služnosti omejeno na določene dele nepremičnine, te prostorske meje pri opisu vsebine služnosti natančno opisati. Le tako je namreč omogočeno varstvo služnostnega upravičenca pred morebitnimi posegi v služnostno pravico po eni strani, kot tudi varstvo služnostnega zavezanca pred prekomerno obremenitvijo njegove nepremičnine.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – pritožba upnika
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o ugovoru upnika ni odločilo. S tem je bistveno kršilo določbo 1. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP.
Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov ni relevantno, da v času razpolaganja oseba še ni bila dolžnik, ter nadalje, da tedaj dolžnik še ni bil neplačevit, ker je imel drugo premoženje.
Dokazno breme o tem, da dolžnik ni vedel, da z razpolaganjem škoduje upniku, je na dolžniku.
Toženec (odvetnik) ni bil upravičen do plačila za opravljene odvetniške storitve v sodnih postopkih, če je bila odločitev sodišča za tožnika neuspeh, in če toženec pri zastopanju tožnika v sodnih postopkih ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, oziroma če si toženec z ustrezno poklicno (odvetniško) skrbnostjo ni prizadeval (uspešno) opraviti posel.
odškodninska obveznost – protipravno ravnanje - opustitev postavitve prometnega znaka – vožnja s kolesom – kolesarska steza – vzročna zveza
Ni mogoč zaključek, da je bil vzrok za tožnikovo zapeljanje proti sredini cestišča v okoliščini, da ni mogel razbrati prave (kolesarske) poti oziroma v očitanih opustitvah toženke.
Tožnik ni postopal po navedenih varnostnih predpisih, ki določajo dolžno skrbnost ravnanja, ko je zapeljal v levo izven začrtane smeri kolesarjev.
Posip cestišča s peskom v zimskem času je okoliščina, ki bi jo tožnik moral predvideti.
obveznost plačila – dodatki k plači – plačilo za delo
Zmotno je stališče tožnika, da lahko toženec dokazuje dejstvo, da je stroške v zvezi z delom v celoti plačal le z listinskimi dokazi, torej podpisanimi blagajniškimi izdatki.
DEDNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – SODNE TAKSE
VSL0075940
ZD člen 132, 141, 224. ZTLR člen 37, 37/3. SPZ člen 92, 92/3. ZPP člen 39, 39/1, 41, 41/2, 44, 44/2, 44/3. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZST-1 člen 19, 34a, 34a/1.
dediščinska tožba – lastninska tožba – tožbeni zahtevek – zastaranje terjatve za izročitev dediščine – vrednost spornega predmeta – varstvo lastninske pravice – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve
Izročitev nepremičnine v neposredno posest je tisto, kar tožniki z dediščinsko tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka o obstoju dedne (lastninske) pravice lahko uveljavljajo. Zahtevek za varstvo lastninske pravice in izročitev stvari v neposredno posest pa ne zastara.
Zastaralni roki po 141. čl. ZD veljajo le takrat, ko tožnik z dediščinsko tožbo zahteva predmete, ki jih ima posestnik v posesti kot svojo dediščino.
ZDLov-1 člen 54, 54/5. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/2. ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 216.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - katastrofalna škoda - vštevanje invalidnine - dodatek za pomoč in postrežbo - renta
Da bi bila objektivna odgovornost tožene stranke, predpisana v petem odstavku 54. člena ZDLov-1, kakorkoli krajevno omejena (medvedka tožnika ni napadla v vasi ali sicer obljudenem naselju, temveč v svojem naravnem okolju/gozdu), iz zakonskega besedila ne izhaja, pa bi po oceni pritožbenega sodišča to moralo izhajati, da bi se tožena stranka lahko nanjo uspešno sklicevala. Sploh pa je bil po oceni pritožbenega sodišča očiten namen zakonodajalca predpisati objektivno odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščiteni prostoživeči sesalci in ptice, prav zato, ker so zaščitene, ali, kot se v pritožbi izrazi tožena stranka, ker „se divjad lovi, zavarovane živalske vrste pa ne“. Kadar se država odloči, da bo določene živalske populacije ščitila (tudi na račun življenja in zdravja ljudi), je logično, da predpiše svojo objektivno odgovornost za škodo, ki jo te populacije povzročajo človeku.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek ocenilo na 30 %. Pri tem je pravilno izhajalo iz izhodišča, da sam odhod v območje medveda v času, ko medvedke kotijo, ni ravnanje, ki bi utemeljevalo kakršenkoli soprispevek k nastanku škode, četudi gre za lovca. Ob tem je nadalje ugotovilo (in te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik vedel, kje je brlog in bi ga šel iskat, da bi ga fotografiral. Tožniku je soprispevek k nastanku škode pripisalo zato, ker se je, ko je že bil v gozdu, spustil po klancu navzdol proti polici pred brlogom, ker ga je zanimalo, kaj tam je, pri tem pa upoštevalo, da je bil lovec, ki je vedel, da je to osrednje območje medveda in čas, ko medvedke kotijo, s seboj pa je imel tudi solzivec, pa tudi, da je šlo za začasni medvedji brlog na relativno dostopnem mestu in da je medved bitje, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženo.
pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – razpolagalna sposobnost odsvojitelja – predlog za začasno odredbo – začasna odredba
Pritožnik ni verjetno izkazal, da je bil ob izročitvi vozila v dobri veri glede odsvojiteljeve razpolagalne sposobnosti in zato tudi ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka.
predhodno vprašanje – prekinitev postopka – obrazloženost sklepa o prekinitvi postopka – ugovor pristojnosti
Sodišče prve stopnje mora določno navesti razloge za prekinitev postopka, sicer v pritožbenem postopku prvostopenjske odločitve ni moč preizkusiti.
Sama spornost terjatve in dejstvo, da tožena stranka vtožuje kot tožeča stranka pred drugim sodiščem terjatev iz istega pogodbenega razmerja proti toženi stranki, ki je v tem sporu tožeča, samo po sebi še nič ne pove o pravici, ki bi jo, če s tožbenim zahtevkom uspe, moralo upoštevati sodišče v tej pravdi.
nesklepčnost tožbenega zahtevka – ugotovitev obstoja daril - vračunanje daril v dedni delež – oblika darila
Tožnika ne zatrjujeta, da je zapustnik nepremičnine podaril hčerki z darilno pogodbo. Nasprotno, tožnika priznavata, da jih je slednja kupila. Ker spornih nepremičnin ni pridobila od zapustnika, tožbeni zahtevek z vsebino, kot ga uveljavljata tožnika, ne more biti utemeljen. Če je zapustnik res dal denar za nakup nepremičnin, kot zatrjujeta tožnika, darilo predstavljajo kvečjemu ta denarna sredstva, a tega tožnika s tožbenim zahtevkom ne uveljavljata.
začasni zastopnik – stroški začasnega zastopnika – stroški začasnega zastopnika v zvezi z vloženo pritožbo
Zahteva tožeče stranke v odgovoru na pritožbo (ki jo je vložil začasni zastopnik toženca), da ji pritožbeno sodišče v okviru odločanja o stroških pritožbenega postopka prizna (tudi) stroške začasnega zastopnika, ki so nastali s tem, ker je slednji vložil pritožbo, je preuranjena. Te stroške bo moralo sodišče prve stopnje najprej odmeriti in naložiti v plačilo tožeči stranki. V istem sklepu bo nato sodišče prve stopnje tudi odločilo, ali je tožeča stranka, upoštevajoč uspeh v pravdi, upravičena do njihovega povračila.
protipravno ravnanje - predvidljivost posledic - prevzem tveganja s strani oškodovanca
Protipravno je ravnanje, katerega predvidljiva posledica je možnost nastanka škode. Tako ravnanje pa nima značilnosti protipravnosti takrat, ko je oškodovanec sam prevzel tveganje nastopa negativnih posledic, ki lahko nastanejo zaradi takega ravnanja.
Trditve v pritožbi, da ob profesionalnem rezanju betona oziroma železnih armatur iskre ne bi smele nekontrolirano leteti, posamezni odrezani deli pa ne pasti na tla, so nelogične. Posledica rezanja betona je, da okruški padejo na tla, enako je posledica iskrenja da žareči delci nekje pristanejo. Te zakonitosti pa bi morala pri zaščiti stanovanj, v katerih se je rezal beton, kot predvidljive upoštevati sama tožeča stranka in se zato prevzetega tveganja s temi trditvami ne more razbremeniti.
nadomestilo za neupravičeno uporabo tuje stvari – uporabnina – upravičenec zahtevati uporabnino
Za odgovor na vprašanje, ali je tožnica upravičena zahtevati uporabnino, ni odločilno, ali je (zemljiškoknjižna) lastnica stanovanjske hiše s pripadajočim zemljiščem, ampak ali jo ima pravico uporabljati.
Dejstvo, da sta bila v času posojila kreditojemalec in toženka zakonca, samo po sebi ne zadošča za solidarno odgovornost zakonca za dolg drugega zakonca. Tožnik ni niti trdil, še manj pa dokazoval, da predstavlja posojilo skupen dolg zakoncev.
Toženec je uveljavljal ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ in je na njem trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri pridobitvi in vnovčenju predmeta leasinga.
Ob tehtanju kršitev cestnoprometnih predpisov in načina vožnje obeh udeležencev, ki oba nista bila dovolj pozorna na dogajanje na cestišču, je primerna odgovornost obeh udeležencev prometne nesreče do polovice.
V kolikor stranka v postopku (predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu) prične postopek za oceno ustavnosti, niso podani pogoji za prekinitev postopka na podlagi določila 23. člena ZUstS, ki določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (1. odstavek).
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda - skaženost
Pojem skaženosti je pravni standard, ki se presoja pa se po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so sprememba oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost oškodovanca, itd. Nežni brazgotini na palcih obeh rok tožnika sta praktično neopazni. Omejena gibljivost palca levice za tožnika sama po sebi predstavlja le manjšo estetsko motnjo. Navedeno pomeni, da o skaženosti po objektivnih merilih ni mogoče govoriti. Tožnik zato ni upravičen do odškodnine zaradi skaženosti.
DENACIONALIZACIJA – USTAVNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075920
URS člen 2, 14, 22. ZDen člen 1, 42, 44, 44/1, 44/3, 71, 71/2. ZS člen 3. ZNP člen 104. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 13, 14.
vrnitev zaplenjenega premoženja – ugotavljanje vrednosti podržavljenega premoženja – sedanja vrednost – metodologija – dokazovanje z izvedencem – exceptio illegalis – protizakonitost podzakonskih aktov – odškodnina – enakost pred zakonom – načelo enakega varstva pravic – vezanost na predhodne odločitve sodišč – ustaljena sodna praksa – odstop od sodne prakse – pretehtanje – normativno dejstvo
Podzakonski akti, na katere ZDen napotuje zaradi ugotavljanja vrednosti podržavljenega premoženja, so namenjeni poenostavitvi in pocenitvi ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Metoda v teh podzakonskih aktih pa ne more biti takšna, da bi posegla v bistvo izhodiščnega kriterija – ugotavljanja vrednosti po sedanjem trenutku. Če namreč to stori, potem je takšna podzakonska metodologija nezakonita, ker nasprotuje prvemu odstavku 44. člena ZDen, obenem pa tudi temeljnemu načelu denacionalizacije, ki je poprava krivic. Če pa je podzakonska ureditev neskladna z zakonom, potem je sodišče ne sme uporabiti (exceptio illegalis), ampak mora vrednost podržavljenega premoženja ugotavljati drugače. Ena izmed možnih poti je dokazovanje z izvedencem. Še več: takšna možnost je tudi najbolj ustrezna.
Odgovor na dilemo, ali uporabiti telos zakona ali matematično enačbo podzakonskega akta, je upoštevaje načelo stopnjevitosti in hierarhičnosti pravnih aktov na dlani (lex superior derogat legi inferiori). Uporabiti je treba zakon, manjko zakonitih podzakonskih predpisov iz tretjega odstavka 44. člena ZDen pa zapolniti v skladu z določbo 3. člena ZS.
Če je vsebinsko izhodišče, v katerem so bili izoblikovani nosilni razlogi predhodne odločbe (npr. ustavnega sodišča) drugačno od vsebinskega izhodišča v obravnavanem primeru, potem ti nosilni razlogi, vsaj a priori, več nimajo precedenčne moči. To velja tudi za abstraktno presojo, ki je lastna sojenju ustavnega sodišča, pa tudi rednega sodišča v primerih, ko se sklicuje na institut exceptio illegalis. Prav razkorak med vsebinskim izhodiščem, ob katerem je odločalo ustavno sodišče, in vsebinskim izhodiščem, ob katerem odloča sodišče v obravnavani zadevi, pa je tisti dejavnik, zaradi katerega pravnih stališč ustavnega sodišča, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, ni mogoče uporabiti v obravnavani zadevi.