prekinitev postopka – spor o obsegu zapuščine – neveljavnost vknjižbe in vzpostavitev prejšnje zemljiškoknjižno stanje – časovne meje pravnomočnosti – delni dedni sklep – izbrisna tožba – neveljavnost vknjižbe
Zaradi ničnosti zavezovalnega posla je vknjižba nepremičnin na pritožnika neveljavna. Neveljavnost vknjižbe je mogoče uveljavljati z izbrisno tožbo, s katero se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov.
Po morebitnem izbrisu izpodbijanje vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja bodo obravnavane nepremičnine pripadle zapuščini. Tega pravno relevantnega dejstva zavrnilna sodba, ki je bila izdana v času, ko je bil zemljiškoknjižni lastnik obravnavanih nepremičnin pritožnik, zaradi časovnih meja pravnomočnosti ni mogla zajeti.
sklep o preizkusu terjatev - končni seznam preizkušenih terjatev – ugovor proti seznamu preizkušenih terjatev – pritožba upnika
Ker je prvostopenjsko sodišče zmotno ugotovilo, da nihče od upnikov ni vložil ugovora proti dopolnjenemu seznamu preizkušenih terjatev, o ugovoru upnika ni odločilo. S tem je bistveno kršilo določbo 1. točke drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP.
Dejstvo, da sta bila v času posojila kreditojemalec in toženka zakonca, samo po sebi ne zadošča za solidarno odgovornost zakonca za dolg drugega zakonca. Tožnik ni niti trdil, še manj pa dokazoval, da predstavlja posojilo skupen dolg zakoncev.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – civilna kazen
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
pridobitev lastninske pravice – dobrovernost – razpolagalna sposobnost odsvojitelja – predlog za začasno odredbo – začasna odredba
Pritožnik ni verjetno izkazal, da je bil ob izročitvi vozila v dobri veri glede odsvojiteljeve razpolagalne sposobnosti in zato tudi ni verjetno izkazana utemeljenost zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PSIHOLOGIJA
VSK0007109
ZPP člen 212, 287, 339, 339/2-8. ZZZDR člen 64. OZ člen 41.
poslovna sposobnost – ničnost – sporazum - izvedeniško mnenje - dokazno breme - pravna domneva - zavrnitev zahtevka
Tožnik je imel v času sklenitve izpodbijanega sporazuma poslovno sposobnost. Velja domneva, da je imel tudi sposobnost razsojanja. Da bi z zahtevkom na ugotovitev ničnosti uspel, bi moral to domnevo izpodbiti, kar mu tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni uspelo. V postopku je uspel dokazati le, da je imel zaradi tako imenovane prilagoditvene motnje (kot izhaja iz izvedeniškega mnenja dr. M.K., gre za duševno motnjo prehodne narave, ki nastopi v obdobju prilagajanja na pomembno spremembo v življenju ali na obremenjujoče življenjsko doživetje) zmanjšano možnost razumevanja pomena in razumevanja posledic pravnega posla, ni pa dokazal, da je bil v času sklenitve sporazuma nesposoben razsojanja in torej ni dokazal, da je bil poslovno nesposoben.
ZDR člen 109, 109/1, 109/4, 204, 204/4. Kolektivna pogodba za kemično in gumarsko industrijo Slovenije člen 2.
odpravnina – sodno varstvo – denarne terjatve iz delovnega razmerja
Tožniku odpravnina pripada, kljub temu, da ni izpodbijal odločbe o redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi. Izplačilo odpravnine je denarni zahtevek, zato tožnik ni zamudil roka za sodno varstvo 30 dni, saj je 30 dnevni rok določen le za zahtevke v zvezi z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Tožnik je lahko svojo denarno terjatev iz naslova odpravnine uveljavljal direktno pred sodiščem na podlagi določil 4. odstavka 204. člena ZDR.
vštevanje daril v dedni delež – obnova postopka – dovoljenost predloga za obnovo
Ker tožnici v predmetnem postopku navajata, da sta vedeli za darilno pogodbo, dodajata pa, da z določilom 12. člena darilne pogodbe, in sicer da se podarjeno premoženje tožencu všteva v dedni delež, nista bili seznanjeni, nista izkazali, da vštetja darila v dedni delež ne bi mogli zahtevati že v zapuščinskem postopku. Dejstvo, da za določilo 12. člena darilne pogodbe nista vedeli, ne vpliva na njuno pravico zahtevati vštetja daril v zapuščinskem postopku. V skladu z 58. členom ZD ima namreč takšno pravico vsak dedič, in sicer neodvisno od tega, ali je bila ta možnost dogovorjena med zapustnikom in obdarjencem.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSL0023260
ZKP člen 148, 148/4, 166, 166/2, 340, 340/1, 340/1-1, 371, 371/2. : KZ: člen 311, 311/3. : KZ-1 člen 7, 7/2, 47, 47/1.
pravica do obrambe z zagovornikom – načelo neposrednosti – prepoved prehajanja meje ali ozemlja države - denarna kazen – milejši zakon
ZKP ne določa, da bi moral biti osumljenec, ki je prisoten ob izvajanju posameznih preiskovalnih dejanj (zaslišanje prič pred uvedbo preiskave pred preiskovalnim sodnikom) opozorjen, da ima pravico, da si vzame zagovornika. O tej pravici je bil poučen ob zaslišanju s strani policistov v skladu s četrtim odstavkom 148. člena ZKP pred izvajanjem preiskovalnih dejanj. Zato sodišče svojo odločitev lahko upre na izpovedi prič, ki so bile zaslišane še pred uvedbo kazenskega postopka in jih iz razlogov iz 1. točke prvega odstavka 340. člena ZKP ni bilo mogoče zaslišati na glavni obravnavi, saj je bil obtoženi neposredno soočen z obremenilnimi dokazi v času nujnih preiskovalnih dejanj.
zamudna sodba – obveznost plačila – pritožbeni razlogi – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Na podlagi drugega odstavka 338. člena ZPP se zamudna sodba ne more izpodbijati zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato v tej smeri podanih pritožbenih navedb in dokazov ni mogoče upoštevati.
sklepčnost tožbe – pogodba o trgovskem zastopanju - odpravnina
Pogoj za odločanje o pravici do plačila odpravnine v skladu z 833. člena OZ je zatrjevanje dejstev, ki bi, če bi se izkazala za resnična, utemeljila izplačilo odpravnine. Tožnik, ki sicer ni zavezan navesti pravne kvalifikacije zahtevka, mora tako pojasniti, na kakšni podlagi, navedeni v prvem ali četrtem odstavku 833. člena OZ, zahteva odpravnino.
premoženjska škoda – opravljanje poslovne dejavnosti – upoštevanje bolniškega staleža – bolniški stalež
Za izračun škode pri opravljanju poslovne dejavnosti so relevantni podatki o tožnikovem dobičku (kot razliki med prihodki in odhodki iz njegove poslovne dejavnosti).
Sodišče prve stopnje pri izračunu škode ne bi smelo upoštevati dveh mesecev, ko je bil tožnik na bolniški oziroma ni delal.
Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov ni relevantno, da v času razpolaganja oseba še ni bila dolžnik, ter nadalje, da tedaj dolžnik še ni bil neplačevit, ker je imel drugo premoženje.
Dokazno breme o tem, da dolžnik ni vedel, da z razpolaganjem škoduje upniku, je na dolžniku.
Toženec (odvetnik) ni bil upravičen do plačila za opravljene odvetniške storitve v sodnih postopkih, če je bila odločitev sodišča za tožnika neuspeh, in če toženec pri zastopanju tožnika v sodnih postopkih ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, oziroma če si toženec z ustrezno poklicno (odvetniško) skrbnostjo ni prizadeval (uspešno) opraviti posel.
odškodninska obveznost – protipravno ravnanje - opustitev postavitve prometnega znaka – vožnja s kolesom – kolesarska steza – vzročna zveza
Ni mogoč zaključek, da je bil vzrok za tožnikovo zapeljanje proti sredini cestišča v okoliščini, da ni mogel razbrati prave (kolesarske) poti oziroma v očitanih opustitvah toženke.
Tožnik ni postopal po navedenih varnostnih predpisih, ki določajo dolžno skrbnost ravnanja, ko je zapeljal v levo izven začrtane smeri kolesarjev.
Posip cestišča s peskom v zimskem času je okoliščina, ki bi jo tožnik moral predvideti.
V kolikor stranka v postopku (predlagatelj v tem kolektivnem delovnem sporu) prične postopek za oceno ustavnosti, niso podani pogoji za prekinitev postopka na podlagi določila 23. člena ZUstS, ki določa, da sodišče, ki pri odločanju meni, da je zakon ali del zakona, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, prekine postopek in z zahtevo začne postopek za oceno njegove ustavnosti (1. odstavek).
ZIZ člen 257, 257/2, 258, 258/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
predhodna odredba - načelo kontradiktornosti postopka - odgovor na ugovor - vročitev v izjavo dolžniku
Sodišče prve stopnje je svoje zaključke je oprlo na trditve, ki jih je upnik podal šele v odgovoru na ugovor, ki pa ga ni vročilo v izjavo dolžniku. S tem je kršilo načelo kontradiktornosti postopka in s tem pravico dolžnika da se izjavi o trditvah, ki jih je upnik podal v odgovoru na ugovor.
izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev – izločitveni razlog – interno vodovodno omrežje – odlok o oskrbi z vodo
Predlog za izločitev izvedenca, podan po prejemu izvedenskega mnenja, a pred zaslišanjem izvedenca na naroku za glavno obravnavo, in nato ponovno v ugovoru zoper izvedensko mnenje, ni prepozen.
ZDLov-1 člen 54, 54/5. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/2. ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 216.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - katastrofalna škoda - vštevanje invalidnine - dodatek za pomoč in postrežbo - renta
Da bi bila objektivna odgovornost tožene stranke, predpisana v petem odstavku 54. člena ZDLov-1, kakorkoli krajevno omejena (medvedka tožnika ni napadla v vasi ali sicer obljudenem naselju, temveč v svojem naravnem okolju/gozdu), iz zakonskega besedila ne izhaja, pa bi po oceni pritožbenega sodišča to moralo izhajati, da bi se tožena stranka lahko nanjo uspešno sklicevala. Sploh pa je bil po oceni pritožbenega sodišča očiten namen zakonodajalca predpisati objektivno odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščiteni prostoživeči sesalci in ptice, prav zato, ker so zaščitene, ali, kot se v pritožbi izrazi tožena stranka, ker „se divjad lovi, zavarovane živalske vrste pa ne“. Kadar se država odloči, da bo določene živalske populacije ščitila (tudi na račun življenja in zdravja ljudi), je logično, da predpiše svojo objektivno odgovornost za škodo, ki jo te populacije povzročajo človeku.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek ocenilo na 30 %. Pri tem je pravilno izhajalo iz izhodišča, da sam odhod v območje medveda v času, ko medvedke kotijo, ni ravnanje, ki bi utemeljevalo kakršenkoli soprispevek k nastanku škode, četudi gre za lovca. Ob tem je nadalje ugotovilo (in te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik vedel, kje je brlog in bi ga šel iskat, da bi ga fotografiral. Tožniku je soprispevek k nastanku škode pripisalo zato, ker se je, ko je že bil v gozdu, spustil po klancu navzdol proti polici pred brlogom, ker ga je zanimalo, kaj tam je, pri tem pa upoštevalo, da je bil lovec, ki je vedel, da je to osrednje območje medveda in čas, ko medvedke kotijo, s seboj pa je imel tudi solzivec, pa tudi, da je šlo za začasni medvedji brlog na relativno dostopnem mestu in da je medved bitje, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženo.
prekinitev nepravdnega postopka – delitev solastnine – spor glede velikosti deležev – vzrok spora
Sodišče prve stopnje nepravdni postopek prekine takoj, ko med udeleženci obstoji spor glede velikosti deležev, saj samo o sporu ni pristojno odločati. Tovrsten spor pa nastane že, kolikor hitro eden izmed udeležencev uveljavlja, da so deleži na nepremičnini drugačni, kot izhajajo iz zemljiške knjige, s čimer preostali udeleženci postopka ne soglašajo. Vzrok takega spora za nepravdni postopek ni relevanten, ker je to predmet pravdnega postopka.