OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0074484
OZ člen 1041, 1041/1.
pogodba o kompenzaciji – dispozitivne zakonske določbe – pogodbena svoboda – odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve – neposlovna odškodninska odgovornost – poslovna odškodninska odgovornost – trditvena podlaga
Pogodbene stranke so uporabo drugega odstavka 1041. člena OZ izrecno izključile (pri tem je jasno, da ne gre za kogentno zakonsko določbo in so jo pogodbene stranke lahko izključile – to je stvar dogovora pravdnih strank). Ker je bila pogodba s sklenitvijo izpolnjena, tudi ni mogoče od nje odstopiti zaradi neizpolnitve.
Ker je z izpolnitvijo pogodbe o nakazilu toženčeva pogodbena obveznost prenehala (po dogovoru med strankami), podlage poslovne (pogodbene) odškodninske odgovornosti ni.
Element vzročne zveze se v določenih okoliščinah lahko ugotavlja tudi s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
STANOVANJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075916
SZ-1 člen 17, 17/1, 24, 24/5, 24/6, 25, 25/1, 30, 30/1, 49, 49/1, 53, 53/2, 53/4. ZZZDR člen 52, 52/2. ZN člen 47. OZ člen 73, 73/1. ZPP člen 8, 214.
stroški upravljanja in obratovanja – pogodba o opravljanju upravniških storitev – etažni lastniki – vpis v zemljiško knjigo – stanovanje kot skupno premoženje zakoncev – obličnost dogovorov med zakoncema
Dogovor med zakoncema o podpisu pogodbe o opravljanju upravniških storitev ne predstavlja pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema, zato zanj ni potrebna oblika notarskega zapisa.
Za dogovor med zakoncema po drugem odstavku 52. člena ZZZDR zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca
Toženka se obveznosti plačila stroškov upravniku ne more razbremeniti zgolj zato, ker v vtoževanem obdobju v zemljiški knjigi še ni bila vknjižena kot (so)lastnica stanovanja.
Toženec je uveljavljal ugovor v smislu četrtega odstavka 243. člena OZ in je na njem trditveno in dokazno breme glede neskrbnega ravnanja tožeče stranke pri pridobitvi in vnovčenju predmeta leasinga.
Ob tehtanju kršitev cestnoprometnih predpisov in načina vožnje obeh udeležencev, ki oba nista bila dovolj pozorna na dogajanje na cestišču, je primerna odgovornost obeh udeležencev prometne nesreče do polovice.
ZDLov-1 člen 54, 54/5. OZ člen 153, 153/2, 153/3, 171, 171/2. ZOR člen 177, 177/3. ZPP člen 216.
povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - odgovornost države - objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne stvari - odgovornost za škodo od divjadi in zavarovanih vrst prostoživečih sesalcev in ptic - rjavi medved - ravnanje oškodovanca - lovec - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - višina odškodnine - tetraplegija - katastrofalna škoda - vštevanje invalidnine - dodatek za pomoč in postrežbo - renta
Da bi bila objektivna odgovornost tožene stranke, predpisana v petem odstavku 54. člena ZDLov-1, kakorkoli krajevno omejena (medvedka tožnika ni napadla v vasi ali sicer obljudenem naselju, temveč v svojem naravnem okolju/gozdu), iz zakonskega besedila ne izhaja, pa bi po oceni pritožbenega sodišča to moralo izhajati, da bi se tožena stranka lahko nanjo uspešno sklicevala. Sploh pa je bil po oceni pritožbenega sodišča očiten namen zakonodajalca predpisati objektivno odgovornost za škodo, ki jo povzročijo zaščiteni prostoživeči sesalci in ptice, prav zato, ker so zaščitene, ali, kot se v pritožbi izrazi tožena stranka, ker „se divjad lovi, zavarovane živalske vrste pa ne“. Kadar se država odloči, da bo določene živalske populacije ščitila (tudi na račun življenja in zdravja ljudi), je logično, da predpiše svojo objektivno odgovornost za škodo, ki jo te populacije povzročajo človeku.
Sodišče prve stopnje je tožnikov soprispevek ocenilo na 30 %. Pri tem je pravilno izhajalo iz izhodišča, da sam odhod v območje medveda v času, ko medvedke kotijo, ni ravnanje, ki bi utemeljevalo kakršenkoli soprispevek k nastanku škode, četudi gre za lovca. Ob tem je nadalje ugotovilo (in te ugotovitve tožena stranka v pritožbi ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožnik vedel, kje je brlog in bi ga šel iskat, da bi ga fotografiral. Tožniku je soprispevek k nastanku škode pripisalo zato, ker se je, ko je že bil v gozdu, spustil po klancu navzdol proti polici pred brlogom, ker ga je zanimalo, kaj tam je, pri tem pa upoštevalo, da je bil lovec, ki je vedel, da je to osrednje območje medveda in čas, ko medvedke kotijo, s seboj pa je imel tudi solzivec, pa tudi, da je šlo za začasni medvedji brlog na relativno dostopnem mestu in da je medved bitje, ki ni napadalno, če se ne čuti ogroženo.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezgoda pri delu – odmera višine odškodnine – nepremoženjska škoda - skaženost
Pojem skaženosti je pravni standard, ki se presoja pa se po objektivnih in subjektivnih merilih. Objektivna merila so sprememba oškodovančeve zunanjosti, njihova opaznost oziroma vidnost, obseg in možnost zakrivanja, starost oškodovanca, itd. Nežni brazgotini na palcih obeh rok tožnika sta praktično neopazni. Omejena gibljivost palca levice za tožnika sama po sebi predstavlja le manjšo estetsko motnjo. Navedeno pomeni, da o skaženosti po objektivnih merilih ni mogoče govoriti. Tožnik zato ni upravičen do odškodnine zaradi skaženosti.
nadomestilo za uporabo avtorskih del – civilna kazen
Podlaga za prisojo civilne kazni je podana tudi v primeru kršitve materialnih avtorskih pravic, ko toženec ni posredoval sporeda del in podatkov, potrebnih za ugotovitev višine plačila, ter kljub pozivu kolektivne organizacije pred vložitvijo tožbe ni plačal ustreznega nadomestila za uporabo avtorskih del.
ZST-1 člen 11, 11/5, 12, 12/2. ZST-1 tarifna številka 1111.
oprostitev plačila sodnih taks – ugovor zoper plačilni nalog – izjava o premoženjskem stanju – opozorilo o posledicah
Sodišče prve stopnje je tožnico pravilno pozvalo na predložitev pisne izjave o njenem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju njenih družinskih članov, tožnica pa je bila tudi ustrezno opozorjena na posledice, in sicer da bo sodišče njen predlog za taksno oprostitev zavrnilo, če izjave o svojem premoženju v določenem roku ne bo predložila.
podjemna pogodba – pogodba o delu – odgovornost projektanta – izpolnitev pogodbe
Toženec je sam nabavil transformatorsko postajo, ki jo je izbral tožnik kot projektant, in ne tožnik kot izvajalec pogodbeno dogovorjenih del. Zato so navedbe toženca glede ravnanja tožnika kot projektanta pravno nepomembne in ne vplivajo na dolžnost izpolniti pogodbene obveznosti (predmet presoje v obravnavani zadevi ni odgovornost tožnika kot projektanta, temveč presoja ravnanj pravdnih strank glede izpolnitve pogodbenih obveznosti iz podjemne pogodbe). Glede (ne)izpolnitve pogodbenih obveznosti pa med strankama ni sporno, da je tožnik pogodbene obveznosti izpolnil, ne pa tudi toženec.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
predavatelj – obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost – dodatna pedagoška obveznost – osnovna plača – dodatki – plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letno obveznost ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kar pa je v konkretnem primeru mogoče ugotoviti.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
V 4. odst. 63. čl. ZVis je določeno, da se dodatna tedenska pedagoška obveznost obračuna enako kot neposredna pedagoška obveznost, navedeno pa pomeni tudi obratno, da se neposredna pedagoška obveznost obračuna enako kot dodatna pedagoška obveznost. Z Uredbo o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju je bil torej določen način obračuna dodatne pedagoške obveznosti, to pa pomeni, da je bil določen tudi način obračuna neposredne pedagoške obveznosti.
Predmet sodne poravnave je sicer lahko dogovor o delitvi določene nepremičnine, vendar je v tem primeru sodna poravnava dopustna le, če že vsebuje elaborat za evidentiranje sprememb (glede delitve nepremičnine, ki je predmet sodnega postopka oziroma sodne poravnave), najprej v zemljiškem katastru ali katastru stavb in posledično v zemljiški knjigi. V nasprotnem primeru (brez elaborata) je predmet poravnave nedoločen, njegova vsebina pa nejasna in v nasprotju z navedenimi predpisi.
Ker je bil dogovor o delitvi dediščine nedoločen (neustrezna opredelitev nepremičnin, kar ne omogoča zemljiškoknjižne izvedbe), ga sodišče utemeljeno ni odobrilo in posledično povzelo v sklep o dedovanju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - obseg sodnega varstva - sprejem ponudbe nove pogodbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove
Delavec, ki je sprejel ponudbo delodajalca in podpisal novo pogodbo o zaposlitvi, ima na podlagi ugotovitve o neutemeljenosti odpovednega razloga lahko le odškodninske zahtevke, ne more pa doseči reintegracije na staro delovno mesto.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075915
ZD člen 205. ZPVAS člen 8, 8/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
agrarna skupnost – nujni delež v gotovini – zapuščinska obravnava – pravica do obravnavanja v postopku – izjava dediča
Zmotno je materialnopravno stališče izpodbijanega sklepa, da se v primeru, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, izvede dedovanje „po določbah ZD, brez omejitev po ZPVAS“. Po drugem odstavku 8. člena ZPVAS lahko takšni dediči zahtevajo le nujni delež v gotovini. Premoženje, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, tedaj ostane oziroma postane last občine, ki mora nujne deleže izplačati v gotovini.
Sodišče zapuščinske obravnave po drugem naroku še ne bi smelo zaključiti, ker o naroku v nasprotju z 205. členom ZD niso bile obveščene vse prizadete osebe.
Zapuščina preide na pokojnikove dediče že po samem zakonu v trenutku zapustnikove smrti. Pri tem zakon predpisuje posebno izjavo dediča le za odpoved dediščini, ne pa za njen sprejem.
Pri izpodbijanju dolžnikovih pravnih dejanj zaradi oškodovanja upnikov ni relevantno, da v času razpolaganja oseba še ni bila dolžnik, ter nadalje, da tedaj dolžnik še ni bil neplačevit, ker je imel drugo premoženje.
Dokazno breme o tem, da dolžnik ni vedel, da z razpolaganjem škoduje upniku, je na dolžniku.
Toženec (odvetnik) ni bil upravičen do plačila za opravljene odvetniške storitve v sodnih postopkih, če je bila odločitev sodišča za tožnika neuspeh, in če toženec pri zastopanju tožnika v sodnih postopkih ni ravnal z ustrezno skrbnostjo, oziroma če si toženec z ustrezno poklicno (odvetniško) skrbnostjo ni prizadeval (uspešno) opraviti posel.
odškodninska obveznost – protipravno ravnanje - opustitev postavitve prometnega znaka – vožnja s kolesom – kolesarska steza – vzročna zveza
Ni mogoč zaključek, da je bil vzrok za tožnikovo zapeljanje proti sredini cestišča v okoliščini, da ni mogel razbrati prave (kolesarske) poti oziroma v očitanih opustitvah toženke.
Tožnik ni postopal po navedenih varnostnih predpisih, ki določajo dolžno skrbnost ravnanja, ko je zapeljal v levo izven začrtane smeri kolesarjev.
Posip cestišča s peskom v zimskem času je okoliščina, ki bi jo tožnik moral predvideti.
izločitev izvedenca – pravočasnost predloga za izločitev – izločitveni razlog – interno vodovodno omrežje – odlok o oskrbi z vodo
Predlog za izločitev izvedenca, podan po prejemu izvedenskega mnenja, a pred zaslišanjem izvedenca na naroku za glavno obravnavo, in nato ponovno v ugovoru zoper izvedensko mnenje, ni prepozen.
prijava ločitvene pravice – zavrženje prijave kot preuranjene – pravni interes za prijavo ločitvene pravice na dolžnikovem premoženju pred vpisom stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo
Roka, v katerem upniki prijavijo pravico do ločenega poplačila (njihove pravočasno prijavljene terjatve) iz premoženja stečajnega dolžnika, ki ga bo ta pridobil po dnevu začetka stečajnega postopka, ZFPPIPP ne določa. Zato je rok, v katerem lahko upnik v takem primeru uveljavlja ločitveno pravico v stečajnem postopku, prepuščen razlagi zakona.
Če je pridobitev upnikove ločitvene pravice odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča o predlogu za vpis lastninske pravice na ime stečajnega dolžnika v zemljiško knjigo, ni mogoče odreči pravnega interesa, da jo prijavi v stečajnem postopku pred odločitvijo zemljiškoknjižnega sodišča.