Dopolnilna sodba je samostojna sodba, zato mora imeti vse sestavine (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk o pritožbi), ki so določene s 324. členom ZPP, enako kot vsaka druga sodba. To pomeni, da mora vsebovati tudi obrazložitev, iz katere je razvidno, zakaj je sodišče sprejelo odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka v izreku, sicer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Domneva obstoja nevarnosti ali obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, mora biti podana, kaže pa se v primeru domneve ta nevarnost v tem, da dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja.
Tožena stranka je imela sklenjeno polico za zavarovanje odgovornosti pri zavarovalnici, s katero je tožnik sklenil izvensodno poravnavo za plačilo odškodnine za delovno nesrečo. Vendar tožnik tega zneska ni dobil nakazanega v celoti, temveč zmanjšanega za odbitno franšizo, za kar pa ne more biti prikrajšan, saj predstavlja odbitna franšiza predmet dogovora v zavarovalni polici, s katero so urejena pravna razmerja zavarovanja odgovornosti med toženo stranko in zavarovalnico.
Trditvena podlaga tožeče stranke, če bi ta uveljavljala izjemnost časovnih pogojev za določanje stopnje invalidnosti iz drugega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, mora vsebovati tudi trditveno podlago o okoliščinah, ki narekujejo uporabo te določbe v tej določitvi izjemnih časovnih pogojev določanja stopnje invalidnosti.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177.
pokojnina - izbirna pravica tujca
Čeprav ima tožnica s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko izbere pravico do starostne pokojnine, saj za to izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člen ZPIZ-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne vsebuje presoje (ne)upravičenosti odsotnosti z dela, temveč pomeni izpeljavo delavčeve dolžnosti obveščanja delodajalca (o razlogih za izostanek z dela).Tako je v prvem odstavku 34. člena ZDR določeno, da mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prisotnost na delu pa je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela, po kateri mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 34. člena ZDR). Zakon na ta način varuje pravico in interes delodajalca, da lahko realno predvidi in organizira delovni proces ter ga v primeru ovir na strani delavca ustrezno prilagodi. Posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, do katerih ima delavec lažji pristop od delodajalca in so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena najbolj ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 36, 36/3, 36/4.
družinska pokojnina - preračun pokojnin - Sporazum z BIH - samostojna pokojnina - tretja država
Tožnici je bila v BIH pravica do družinske pokojnine priznana na podlagi moževe (samostojne) invalidske pokojnine, ki mu je bila priznana na podlagi skupne slovenske in bosanske zavarovalne dobe v trajanju 33 let, po uveljavitvi Sporazuma o socialnem zavarovanju med Slovenijo in Bosno in Hercegovino pa ji je bosanski nosilec pokojnino odmeril le od bosanske pokojninske dobe. Ker ji je bila v Avstriji priznana vdovska pokojnina na podlagi možu priznanega sorazmernega dela pokojnine za 14 mesecev avstrijske pokojninske dobe, ki mu je bila priznana z upoštevanjem skupne slovenske in bosanske dobe po avstrijsko-jugoslovanskem sporazumu o socialnem zavarovanju, tožnica nima pravice do družinske pokojnine v RS. Po 3. odstavku 36. člena Sporazuma med Slovenijo in Bosno in Hercegovino se samostojne pokojnine priznane na podlagi skupne zavarovalne dobe, dopolnjene po zakonodajah obeh pogodbenic, če je na podlagi teh zavarovalnih dob nosilec neke tretje države priznal svojo dajatev po mednarodnem sporazumu o socialnem zavarovanju, sklenjenem med eno od pogodbenic in to tretjo državo, ne preračunavajo po določbah tega sporazuma.
S sklepom, s katerim je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo, je bil končan postopek pred sodiščem prve stopnje, zato bi moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi o stroških postopka. Neodločitev o stroškovnem zahtevku pa je podlaga za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 93, 93/3. ZSVDP člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), tožnik s tem ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato mu tožena stranka ni utemeljeno odpovedala odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
Z navedbami, da pri zagovorniku zaposlena odvetniška kandidatka na narok ni mogla pristopiti zaradi prometne nesreče, ki se ji je zgodila na poti na narok, ni mogoče opravičiti storilčevega izostanka z naroka. Nezmožnost zagovornika za pristop na narok namreč nikakor ne opravičuje storilca, da ne pristopi na ta narok. Storilec bi glede na naravo postopka kljub temu moral pristopiti na narok, saj se glede na naravo postopka od njega pričakuje aktivno sodelovanje v tem postopku, odsotnosti zagovornika zaradi zadržanosti pa bi lahko bila le opravičilo storilcu, da na tej podlagi zahteva preložitev zaslišanja, ker želi biti zaslišan v zagovornikovi navzočnosti.
Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.
Tožnica je po zaključku obratovalnega časa pošte z osebnega računa stranke knjižila dvig gotovine in ga nato stornirala, ponaredila podpis stranke na nalogu za dvig, opravila dvig gotovine in si jo je prisvojila. Tožena stranka je ravnala zakonito, ko je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker očitani kršitvi predstavljata hudi kršitvi pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, storjeni naklepoma ali iz hude malomarnosti, ki imata hkrati znake kaznivega dejanja ponarejanja listin po 256. členu KZ in kaznivega dejanja poneverbe po 3. in 1. odstavku 245. člena KZ (1. in 2. alineja prvega odstavka 111. člena ZDR) in onemogočata nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama.
ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača – dodatki – sodno varstvo
Terjatev iz naslova dodatka k osnovni plači v višini 20 %, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom (ZSSloV člen 59), ni čista denarna terjatev. Zato ni dopustno neposredno sodno varstvo, ampak je bila tožeča stranka dolžna predhodno nasloviti zahtevo za priznanje pravice do dodatka oziroma ugovarjati zoper odločbo, s katero ji tožena stranka dodatka ni priznala, pri toženi stranki.
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (letalski inženir), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožeča stranka upravičena do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO – KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL0078202
KZ člen 129, 129/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje povzročitve smrti iz malomarnosti – vzročna zveza – dolžnostno ravnanje zdravnika – dobra klinična praksa – načela porodniške stroke – opustitev skrbne medicinske prakse – krivda - izvedenstvo
Za presojo kazenske odgovornosti obtožene K. in obtoženega M. je pomemben ravno način njunega sodelovanja, razmejitev njunih vlog pri porodu in hkrati povezanost v skupnem delovanju, prispevek vsakega od njiju k nadaljnjemu zapletu oziroma poteku poroda oziroma slabšanju stanja ploda. Ocena njunih strokovno nepravilnih ravnanj in nedopustnih opustitev je v izpodbijani sodbi podana izčrpno, dokazno podprto in prepričljivo. Sodišče je veliko pozornosti posvetilo ugotavljanju, kakšno je bilo njuno dolžnostno ravnanje v dani situaciji, v čem se kaže njuna malomarnost pri delu in sprejemanju odločitev oziroma pri opustitvah, ugotavljalo je časovno soslednje dogodkov in njihovo sovplivanje in vzročno zvezo med ravnanjem babice in porodničarja in nastalo posledico.
Do tragične posledice je privedlo ravnanje obtoženih K. in M., ne pa tudi opustitve obtoženega P. oziroma njegova ravnanja, ki niso bila skladna z načeli porodniške stroke in dobro klinično prakso. Glede na prepričljive razloge izpodbijane oprostilne sodbe, da vzročna zveza med ravnanji in opustitvami obtoženega P. in smrtjo otroka ni dokazana z gotovostjo, ki je potrebna za izrek obsodilne sodbe, ga je sodišče prve stopnje utemeljeno oprostilo obtožbe.
kaznivo dejanje proizvodnje in prometa škodljivih sredstev za zdravljenje - kazenska sankcija
Pritožbeno sodišče soglaša s stališčem pritožbe, da izrek pogojne obsodbe, ki je kazenska sankcija zgolj opozorilne narave, pri obdolženemu M.Ž. ni utemeljen.
Pritožba državnega tožilca pa po oceni pritožbenega sodišča utemeljeno opozarja na nevarnost jemanja ponarejenih zdravil in s tem težo obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, pri tem pa navedbe zagovornika, da so ponaredki vsebovali manj škodljivih snovi kot originali, teže in nevarnosti očitanega kaznivega dejanja ne zmanjšujejo. Dejstvo je, da lahko tovrstna zdravila predpiše samo zdravnik, ki ustreznost jemanja tovrstnih zdravil presodi glede na zdravstveno stanje pacienta, in da jih lahko izda samo farmacevt na zdravniški recept, ter, kot izhaja iz izvedenskega mnenja, da predstavlja nevarnost za zdravje ljudi predvsem nekontrolirano jemanje teh zdravil, ne pa zgolj njihova sestava.
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri razkladanju tovora. Pasivna legitimacija tožene stranke (delodajalca) za objektivno odgovornost za škodo, nastalo pri razkladanju tovora, ni podana, ker se ne ukvarja z dejavnostjo razkladanja tovora, temveč le s carinskim poslovanjem in prevozom blaga. Za škodo pri razkladanju odgovarja razkladalec. Tudi po določbah 32. in 67. člena ZPPCP-1 je za razkladanje tovora zadolžen prejemnik tovora. Tožena stranka tudi ni bila imetnik tovora, ki se je razkladal (saj je bila zadolžena le za njegov prevoz). Kljub navedenemu pa se tožena stranka kot delodajalec ne more povsem razbremeniti odškodninske odgovornosti, ker je v okviru opravljanja dejavnosti prevoza svojim delavcem – voznikom naložila, da so dolžni pomagati pri raztovarjanju in natovarjanju, v obravnavanem primeru pa je prišlo do nezgode prav v zvezi z opravljanjem takšnega dela.
tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor
Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov gre predvsem za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo stranka želi. Zaradi pobude sodišča, kakršno v pritožbi zahteva tožnik, bi bil namen razjasnjevalne oblasti presežen, saj bi sodišče vplivalo na stranko, do postavi tožbeni zahtevek, ki ne ustreza zatrjevanemu dejanskemu stanju.
ZDR člen 53, 53/2, 53/3, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – projektno delo – javni uslužbenci
VS RS je v sodni praksi že zavzelo stališče, da je možno v primerih, kadar delodajalec določeno delo projektno organizira, v času trajanja projekta sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar ne nujno in samo za ves čas trajanja projekta, temveč lahko tudi za krajši čas. Koliko zaposlitev za določen čas in kakšno obdobje je potrebno, je odvisno od dejanskih potreb delodajalca. Tudi v primeru še vedno obstoječe potrebe po določenem delu, ne gre za avtomatično oziroma za „upravičeno podaljšanje“ obstoječe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč dejansko za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Trajanje oziroma podaljšanje projekta ne pomeni avtomatično tudi podaljšanja oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, temveč je potrebno razpisati ali objaviti prosto delovno mesto in delodajalec lahko prosto izbira, koga bo izbral.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – pravnomočna odločitev – nova zahteva
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi, da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987, že pravnomočno odločeno, je toženec novo zahtevo za priznanje te pravice utemeljeno zavrgel.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - nedopustnost izvršbe
Tožnici ni uspelo dokazati, da je pridobila lastninsko pravico po 24. čl. ZTLR na originalen način niti, da jo je pridobila pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato izvršba na ½ nepremičnine ni nedopustna.