Toženec kot sklenitelj zavarovalne pogodbe o zavarovanju avtomobilske odgovornosti izgubi kritno pravico po 6. točki prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev le, če vozilo v času nezgode ni imelo veljavnega tehničnega pregleda. Določba 6. točke prvega odstavka 3. člena Splošnih pogojev je jasna in izraža nedvoumno voljo pogodbenih strank, da za dogovorjeno izgubo kritnih pravic zavarovanca zaradi tehnično hibnega vozila štejeta le situacijo, če vozilo v času prometne nesreče ni imelo veljavnega tehničnega pregleda.
ZPIZ-1 člen 58, 58/1, 178, 178/2. ZS člen 3. ZMEPIZ člen 2, 2/3, 43, 43/2. ZUP člen 6, 7.
delna pokojnina – odvetniška dejavnost – pogoji
Čeprav tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine in opravlja odvetniško dejavnost s polovico delovnega časa (20 ur tedensko), nima pravice do delne pokojnine, ker je v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključen za poln delovni čas (40 ur tedensko). Pogoj za pridobitev pravice do pokojnine je tudi prenehanje zavarovanja.
starostna pokojnina – pravnomočna odločba – nova zahteva
Tožnikova zahteva za priznanje pravice do starostne pokojnine je bila dokončno in pravnomočno zavrnjena, ker tožnik s skupno slovensko pokojninsko dobo 5 let, 2 mesecev in 17 dni ni izpolnil pogojev po 36. členu ZPIZ-1 za priznanje te pravice. Novo zahtevo za priznanje pravice do starostne pokojnine je toženec utemeljeno zavrgel, ker se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira nova zahteva, ni spremenila. Tožnikova dopolnjena pokojninska doba je namreč ostala enaka, zakonski pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine iz 36. člena ZPIZ-1 pa se niso spremenili.
Podelitev upravičenja za zastopanje v razmerju do tretjih, s katerimi pooblaščenec sklepa pravne posle za račun zastopanca, začne učinkovati šele, ko postane zanje (za tretje osebe) razpoznavno v povsem konkretnem pomenu: torej v čigavem imenu in za čigav račun je bila storitev naročena (primerjaj tretji odstavek 70. člena Obligacijskega zakonika – v nadaljevanju: OZ). Zato je materialnopravno zmotna ocena sodišča prve stopnje, da upravnik v konkretnem primeru ni pasivno legitimirana stranka, ker je tožeča stranka glede na omenjene okoliščine primera vedela, da pri sklepanju sporne pogodbe zastopa etažne lastnike, pri čemer po oceni sodišča prve stopnje pri tem niti ni pravno pomembno, katere konkretne (poimensko določene) etažne lastnike zastopa ter kakšen je sploh delilnik stroškov med temi etažnimi lastniki.
Po določbi četrtega odstavka 160. člena ZDR se letni dopust določa in izrablja v delovnih dnevih, vendar pa 5. odstavek določa, da se kot dan letnega dopusta šteje vsak delovni dan, ki je po razporeditvi delovnega časa pri delodajalcu za posameznega delavca določen kot delovni dan. Tožnik je bil razporejen v turnusno delo in sicer je delal dva dni po dvanajst ur, nato pa je bil en dan prost. Tako je bilo povprečje v teh treh dneh osem ur na dan. Glede na to mu je tožena stranka pravilno za dneve dopusta, ki so bili po razporeditvi delovnega časa pri njej določeni kot tožnikovi delovni dnevi, obračunala nadomestilo za dvanajst ur dela, kot bi dejansko trajal njegov delovni čas, če bi tiste dni delal. Za dan, ki pa zaradi prerazporeditve delovnega časa, ni bil tožnikov delovni dan, pa tožnik ni bil upravičen do nadomestila in tudi dopusta ni koristil. Zaradi tega tožnik ni bil prikrajšan pri koriščenju letnega dopusta, saj je koristil letni dopust le za delovne dni po razporeditvi delovnega časa, tako kot so dopust koristili tudi drugi zaposleni pri toženi stranki, katerih dnevna delovna obveza je bila osem ur dela na dan.
ZDR člen 18, 18/3, 111, 111/1, 111/1-2. ZGD-1 člen 505, 514, 526.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – direktor - prokurist
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku (razrešenemu direktorju) ni nezakonita zgolj zato, ker jo je podala drugotožena stranka, ki je bila edini lastnik prvotožene stranke in ne prokurist prvotožene stranke. Iz dokaznega postopka namreč ne izhaja, da bi bodisi zakon, bodisi akt o ustanovitvi prvotožene stranke, bodisi njen statut določil organ, ki bi bil pristojen za sklepanje pogodbe o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodno osebo (ali za drugo oblikovanje izjave volje, ki bi vplivala na vsebino oziroma obstoj pogodbe o zaposlitvi).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela – obveščanje delodajalca
Določba tretje alineje prvega odstavka 111. člena ZDR ne vsebuje presoje (ne)upravičenosti odsotnosti z dela, temveč pomeni izpeljavo delavčeve dolžnosti obveščanja delodajalca (o razlogih za izostanek z dela).Tako je v prvem odstavku 34. člena ZDR določeno, da mora delavec delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh spremembah podatkov, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prisotnost na delu pa je del poglavitne delavčeve dolžnosti opravljanja dela, po kateri mora delavec vestno opravljati delo, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu (prvi odstavek 34. člena ZDR). Zakon na ta način varuje pravico in interes delodajalca, da lahko realno predvidi in organizira delovni proces ter ga v primeru ovir na strani delavca ustrezno prilagodi. Posredovanje informacij o morebitni odsotnosti z dela in o drugih podatkih, do katerih ima delavec lažji pristop od delodajalca in so obenem pomembni za delovni proces, je zato ena najbolj ključnih dolžnosti delavca do delodajalca.
Tožeča stranka bi bila upravičena do vtoževanega dodatka za delo v rizičnih razmerah, če bi se ugotovilo, da je delo opravljala v razmerah, ki jih za upravičenost do dodatka našteva 13. alinea prvega odstavka 39. člena KPJS: območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij. Tožeča stranka ni bila napotena na rizično območje, zato do dodatka po tej določbi KPJS ni upravičena.
Tožnik je direktorju tožene stranke izročil dopis, naslovljen kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri navaja, da mu delovne obveznosti prenehajo z dnem oddaje odpovedi, pogodba o zaposlitvi pa se prekine po v celoti izkoriščenem letnem dopustu ter izkoriščenih opravljenih urah. Iz take vloge ni mogoče zaključiti, da delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi po določbi 112. člena ZDR, zato tožena stranka ni imela podlage za zaključek delovnega razmerja tožnika z dnem oddaje navedenega dopisa direktorju tožene stranke, ampak na podlagi tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako kot je predlagal tožnik
pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
Tožena stranka se je na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi za poslovodenje družbe zavezala tožniku po prenehanju funkcije ali odpoklicu ponuditi zaposlitev ter delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem. Glede na zavezo v aneksu k pogodbi o zaposlitvi je tožena stranka tožniku (po odpoklicu) ponudila zaposlitev, ki jo je tožnik kot neustrezno odklonil, zato bi morala tožena stranka tožniku podati odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 86. člena ZDR, ki določa, kakšna mora biti oblika in vsebina odpovedi. Tožena stranka je tožniku zaključila delovno razmerje pri toženi stranki, potem ko je tožnik odklonil ponujeno zaposlitev. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni prenehala z dnem odpoklica, zavrnitev pisne ponudbe za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonsko določen odpovedni razlog. Glede na navedeno je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.
Ker na podlagi tožbenih navedb in ponujenih dokazov verjetnost denarne terjatve iz naslova izjave, iz naslova dela plače in iz naslova sorazmernega dela regresa za letni dopust ni izkazana, je predlog za izdajo začasne odredbe (prepoved odtujitve in obremenitve premoženja) v tem delu neutemeljen.
Nakup kurilnega olja ni takšna izjemna okoliščina, ki bi opravičevala dodelitev izredne pomoči, kot so na primer smrt ali elementarne nesreče, zato tožnica ni upravičena do izredne denarne socialne pomoči.
Občina kot tožena stranka v socialnem sporu zaradi dodelitve denarne socialne pomoči sama krije svoje stroške postopka ne glede na uspeh v sporu.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 93, 93/3. ZSVDP člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), tožnik s tem ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato mu tožena stranka ni utemeljeno odpovedala odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
S tožbenim zahtevkom tožeča stranka zahteva razveljavitev učinka poplačila tožene stranke na podlagi dveh medsebojnih kompenzacij. Da pobotanje samo po sebi ni izpodbojno, izhaja iz ZFPPIPP.
Iz trditvene podlage tožeče stranke izhaja, da je podlaga za kompenzacijo nadomestna izpolnitev. Za presojo, da je tožba sploh sklepčna, bi zato tožeča stranka morala izpodbijati celotno transakcijo kot enotno dejanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je tožeči stranki podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ker je, prišlo do bistveno zmanjšanega obsega dela v gradbeništvu, kar je povzročilo prenehanje potrebe po delu za delovno mesto zidar - tesar, na katerem je delala tožeča stranka. Tožena stranka je tožeči stranki pred podajo odpovedi ponudila v podpis novo pogodbo o zaposlitvi, kar kaže na možnost nadaljevanja delovnega razmerja, poleg tega pa je tožena stranka po odpovedi zaposlila sebe in še enega delavca za opravljanje pomožnih del v gradbeništvu, nato pa je oba odpuščena delavca (tožečo stranko in njenega sodelavca) pozvala nazaj na delo, zato tožena stranka ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga za odpoved niti, da z delovnim razmerjem s tožečo stranko ni bilo mogoče nadaljevati, zato je izpodbijana odpoved iz poslovnega razloga nezakonita.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 37. ZPIZ-1 člen 177.
pokojnina - izbirna pravica tujca
Čeprav ima tožnica s strani bosanskega nosilca zavarovanja priznano pravico do invalidske pokojnine in ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do sorazmernega dela invalidske pokojnine, lahko izbere pravico do starostne pokojnine, saj za to izpolnjuje pogoja starosti in pokojninske dobe iz 36. člen ZPIZ-1.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074533
ZOR člen 122, 132, 214. ZPP člen 324, 324/3, 325-327.
valorizacija – dogovor o uporabi indeksne klavzule – vrnitveni zahtevek – dopolnilna sodba – popravni sklep – pobotni ugovor
Smisel dogovorjene indeksne klavzule je, da si stranke z uporabo indeksa kot vrednostne osnove zagotovijo ohranitev realne vrednosti dajatev in se tako izognejo škodljivim vplivom inflacije, katere obseg ob sklenitvi pogodbe ni predvidljiv. Indeksna klavzula je bila veljavno dogovorjena, zato jo je potrebno uporabiti tudi v primeru, če se pogodba razdre.
Dopolnilna sodba je samostojna sodba, zato mora imeti vse sestavine (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk o pritožbi), ki so določene s 324. členom ZPP, enako kot vsaka druga sodba. To pomeni, da mora vsebovati tudi obrazložitev, iz katere je razvidno, zakaj je sodišče sprejelo odločitev o (ne)utemeljenosti tožbenega zahtevka v izreku, sicer je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Domneva obstoja nevarnosti ali obstoj nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve brez izdaje predhodne odredbe onemogočena ali otežena, mora biti podana, kaže pa se v primeru domneve ta nevarnost v tem, da dolžnik zanika obstoj obligacijskega razmerja.
ZZVZZ člen 86, 87. ZPP člen 8, 243, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih – priloga C točka 12.3.
poškodba delavca – zahtevek ZZZS – pasivna legitimacija – prosta presoja dokazov – višja sila – sanacija plazu – ukrepi varstva pri delu
Drugo tožena stranka z ugovorom, da je do škodnega dogodka prišlo zaradi višje sile oziroma naključja, ne more uspeti. Glede na plazovit teren lahko namreč že samo dejstvo sanacije plazu pomeni možnost zruška, s čimer bi morala drugo tožena stranka upoštevajoč predpise in pravila stroke računati. Drugo tožena stranka tako v nasprotju s pravili Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih ni izvajala primernih varnostnih ukrepov glede na stanje terena, ki je bilo plazovito.