KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM0021667
KZ člen 3, 245, 245/1. KZ-1 člen 7, 57, 57/3, 209, 209/1.
oprostitev obtožbe - opravljanje gospodarske dejavnosti kot znak kaznivega dejanja - uporaba milejšega zakona - dve izvršitveni obliki kaznivega dejanja - sprememba zakona - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - kršitev kazenskega zakona
Da bi bilo obdolženki mogoče očitati, da si je protipravno prilastila denar, ki ji je bil zaupan v zvezi z njenim delom v javnem zavodu pri opravljanju gospodarske dejavnosti, bi moralo biti iz opisa kaznivega dejanja v obtožbi razvidno, da je šlo za sredstva, pridobljena iz gospodarske dejavnosti oziroma za sredstva, ki so bila namenjena za gospodarsko dejavnost, ne pa da so bila sredstva, ki jih je pridobila, iz kakšnih drugih virov (financiranje iz javnih sredstev).
ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača – dodatki – sodno varstvo
Terjatev iz naslova dodatka k osnovni plači v višini 20 %, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom (ZSSloV člen 59), ni čista denarna terjatev. Zato ni dopustno neposredno sodno varstvo, ampak je bila tožeča stranka dolžna predhodno nasloviti zahtevo za priznanje pravice do dodatka oziroma ugovarjati zoper odločbo, s katero ji tožena stranka dodatka ni priznala, pri toženi stranki.
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (letalski inženir), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožeča stranka upravičena do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS.
Litispendenca nastopi le v primeru, če pravda o istem zahtevku med istima strankama že teče, torej če je bila tožba že vročena toženi stranki, in ne že ob vložitvi dveh tožb iste tožeče stranke z istim zahtevkom zoper isto toženo stranko.
Tožnik je zahteval plačilo odškodnine za škodo, ki jo je utrpel na delovnem mestu pri razkladanju tovora. Pasivna legitimacija tožene stranke (delodajalca) za objektivno odgovornost za škodo, nastalo pri razkladanju tovora, ni podana, ker se ne ukvarja z dejavnostjo razkladanja tovora, temveč le s carinskim poslovanjem in prevozom blaga. Za škodo pri razkladanju odgovarja razkladalec. Tudi po določbah 32. in 67. člena ZPPCP-1 je za razkladanje tovora zadolžen prejemnik tovora. Tožena stranka tudi ni bila imetnik tovora, ki se je razkladal (saj je bila zadolžena le za njegov prevoz). Kljub navedenemu pa se tožena stranka kot delodajalec ne more povsem razbremeniti odškodninske odgovornosti, ker je v okviru opravljanja dejavnosti prevoza svojim delavcem – voznikom naložila, da so dolžni pomagati pri raztovarjanju in natovarjanju, v obravnavanem primeru pa je prišlo do nezgode prav v zvezi z opravljanjem takšnega dela.
Tožnik je direktorju tožene stranke izročil dopis, naslovljen kot izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri navaja, da mu delovne obveznosti prenehajo z dnem oddaje odpovedi, pogodba o zaposlitvi pa se prekine po v celoti izkoriščenem letnem dopustu ter izkoriščenih opravljenih urah. Iz take vloge ni mogoče zaključiti, da delavec izredno odpoveduje pogodbo o zaposlitvi po določbi 112. člena ZDR, zato tožena stranka ni imela podlage za zaključek delovnega razmerja tožnika z dnem oddaje navedenega dopisa direktorju tožene stranke, ampak na podlagi tožnikove odpovedi pogodbe o zaposlitvi, tako kot je predlagal tožnik
pogodba o zaposlitvi za določen čas – prenehanje pogodbe o zaposlitvi - poslovodna oseba
Tožena stranka se je na podlagi aneksa k pogodbi o zaposlitvi za poslovodenje družbe zavezala tožniku po prenehanju funkcije ali odpoklicu ponuditi zaposlitev ter delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi in strokovnim znanjem. Glede na zavezo v aneksu k pogodbi o zaposlitvi je tožena stranka tožniku (po odpoklicu) ponudila zaposlitev, ki jo je tožnik kot neustrezno odklonil, zato bi morala tožena stranka tožniku podati odpoved pogodbe o zaposlitvi po določbi 86. člena ZDR, ki določa, kakšna mora biti oblika in vsebina odpovedi. Tožena stranka je tožniku zaključila delovno razmerje pri toženi stranki, potem ko je tožnik odklonil ponujeno zaposlitev. Tožniku pogodba o zaposlitvi ni prenehala z dnem odpoklica, zavrnitev pisne ponudbe za sklenitev pogodbe o zaposlitvi pa ni zakonsko določen odpovedni razlog. Glede na navedeno je tožniku nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki.
Tožeča stranka bi bila upravičena do vtoževanega dodatka za delo v rizičnih razmerah, če bi se ugotovilo, da je delo opravljala v razmerah, ki jih za upravičenost do dodatka našteva 13. alinea prvega odstavka 39. člena KPJS: območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij. Tožeča stranka ni bila napotena na rizično območje, zato do dodatka po tej določbi KPJS ni upravičena.
Z navedbami, da pri zagovorniku zaposlena odvetniška kandidatka na narok ni mogla pristopiti zaradi prometne nesreče, ki se ji je zgodila na poti na narok, ni mogoče opravičiti storilčevega izostanka z naroka. Nezmožnost zagovornika za pristop na narok namreč nikakor ne opravičuje storilca, da ne pristopi na ta narok. Storilec bi glede na naravo postopka kljub temu moral pristopiti na narok, saj se glede na naravo postopka od njega pričakuje aktivno sodelovanje v tem postopku, odsotnosti zagovornika zaradi zadržanosti pa bi lahko bila le opravičilo storilcu, da na tej podlagi zahteva preložitev zaslišanja, ker želi biti zaslišan v zagovornikovi navzočnosti.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144. Seznam telesnih okvar poglavje VI B, točka 8/c, poglavje VII B, točka 7/c, poglavje 11.
telesna okvara – invalidnina – seštevek telesnih okvar – vzrok
Pri tožniku je podana 30 % telesna okvara zaradi levega ramenskega sklepa kot posledica bolezni in 30 % telesna okvara zaradi stanja po artroplastiki desnega kolena kot posledica bolezni. Seštevek obeh telesnih okvar znaša 40 % zaradi posledic bolezni, zato tožnik nima pravice do invalidnine, saj bi morala za priznanje te pravice znašati telesna okvara glede na njen vzrok vsaj 50 %.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – prenos podjetja – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka prenesla na zunanjega izvajalca le opravljanje določenih računovodskih del, niso bili podani pogoji za prenos pogodbenih in drugih obveznostih njenih delavcev iz delovnega razmerja na zunanjega izvajalca. Tožena stranka namreč ni prenesla na zunanjega izvajalca ne dela podjetja niti ni šlo za delitev ali združitev v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR (pravni prenos podjetja ali dela podjetja, izveden na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve).
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po delu tožnice in je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – pravno priznana škoda
Za utrpel intenziven strah, ki ga je tožnik utrpel med 6 urnim čakanjem v zaradi okvare zaustavljeni gondoli na smučišču nekaj 10 m nad tlemi in ob reševanju s spuščanjem po vrvi na tla, ki se je še nekaj dni nadaljeval tudi doma v lažji obliki, mu gre odškodnina za strah po določbi člena 179 OZ kot pravno priznana škoda.
nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu – pravnomočna odločitev – nova zahteva
Ker je bilo o tožnikovi zahtevi, da se mu prizna pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu za čas od leta 1974 do 1987, že pravnomočno odločeno, je toženec novo zahtevo za priznanje te pravice utemeljeno zavrgel.
Pritožnik ni dedič, ker v zapuščini po pokojnem očetu, ki je napravil oporoko in jo je pritožnik priznal, ni pravočasno uveljavljal nujnega dednega deleža. Zmanjšanje oporočnih razpolaganj pa je mogoče doseči le na podlagi izrecnega uveljavljanja nujnega dednega deleža.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075918
ZD člen 212 , 212/1, 212/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 226, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – nastanek zunajzakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave
Zakon ne določa minimalnega časa, ki mora preteči, da lahko določeno življenjsko skupnost opredelimo kot zunajzakonsko skupnost. Ali gre za zunajzakonsko skupnost v smislu 12. člena ZZZDR se presoja v vsakem posameznem primeru glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.
Ob ugotovitvi, da je bila hiša pridobljena v času zunajzakonske skupnosti tožnice in zapustnika, je na tožencu trditveno in dokazno breme, da hiša predstavlja zapustnikovo posebno premoženje oziroma, da je njegov delež na skupnem premoženju višji od deleža po zakoniti domnevi.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi – plačilo sodne takse z navedbo napačne reference – napačna referenca – fiskalni namen – plačilna disciplina
Če dolžnik plača sodno takso z navedbo drugačne reference, kot je bila navedena v plačilnem nalogu, vendar pa je iz podatkov na predloženem dokazilu sodišču takoj brez opravljanja dodatnih poizvedb nedvomno jasno, da je dolžnik sodno takso plačal za ugovor zoper sklep o izvršbi v obravnavani zadevi, je namen sodnih taks (fiskalni razlogi in procesna disciplina) dosežen, prav tako pa je bilo sodišče razbremenjeno kakršnegakoli dodatnega dela z odpravljanjem dvoma o dejanskem in pravočasnem plačilu te dajatve.
Kot nepravočasno plačilo sodne takse se lahko štejejo le primeri, ko sodišče plačila sodne takse ne more hitro in brez težav ugotoviti niti s pomočjo pravilno uporabljene sklicne številke oziroma reference niti s pomočjo drugega ustreznega dokazila, ki ga predloži zavezanec.
razpravno načelo – trditveno breme – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda – materialna škoda
V skladu z razpravnim načelom je na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati ne samo verjetnost nastanka škode, temveč tudi, da bo nastalo škodo težko nadomestiti. Materialna škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Začasna odredba je bila predlagana, da se prepreči nastanek škode zaradi izgube pridelka in zaradi propadanja strojev ter opreme, ki so zunaj na prostem izpostavljeni vremenskim vplivom. Navedb o tem, kako bi zatrjevana škoda prizadela tožnikov položaj oziroma, da bi ga prizadela v tolikšni meri, da bi jo bilo težko nadomestiti, tožnik ni podal.
ZDR člen 184. OZ člen 131. ZVZD člen 14, 24. ZPP člen 251.
odškodninska odgovornost delodajalca - nedopustno ravnanje - konkretiziran odškodninskopravni očitek - poklicna usposobljenost delavca – delovni proces – razlaga zakonske določbe – vzročna zveza - doktrina prima facie – aposteriorno sklepanje - stanje kakovosti orodja – pavšalna navedba
Dejstvo, da se tožnik ni udeležil tečaja glede starejšega modela avtomobila, upoštevaje, da je šlo za kleparja z večletnimi izkušnjami, že prima facie ni v vzročni zvezi z zlomom izvijača pri snemanju zaščitne maske avtomobila in s tem povezano škodo na tožnikovem telesu.
Dolžnost iz 14. člena ZVZD delodajalcu ne nalaga, da za vsak posamezen delovni proces posameznemu delavcu, ki ga opravlja, odredi, s katerim orodjem in na kakšen način naj ga opravi, temveč, da delovne procese sistemsko uredi glede na oceno tveganja.
Vsak delavec ima in mora imeti določeno samostojnost, sicer bi za vsako delovno mesto potreboval najprej neposrednega delavca (fizičnega izvrševalca), ob njem pa še nekoga (varnostnega nadzornika), ki bi stal za njim, mu dajal navodila, preverjal ali se jih drži itd.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076460
OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 214. SZ-1 člen 23, 32, 32/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme upravnika - postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – presoja računov – aktivna legitimacija upravnika – indirektno zastopanje - zamuda
Vsebina upravičenj, zlasti da upravnik lahko izstavlja račune, solastniki pa so se zavezali stroške nakazovati na račun upravnika, kažejo na pravno naravo mandatnega razmerja, torej na obliko indirektnega zastopanja.
Ni res, da bi morala tožnica navesti tudi, kako je obračunala posamezne zneske in kako je določila delež skupnega zneska, ki odpade na toženko. Tožnica bi morala konkretizirati trditveno podlago glede višine vtoževane terjatve z navedbo citiranih okoliščin le, če bi toženka obrazloženo (opredeljeno) ugovarjala, da je izračun stroškov, ki odpadejo na toženko, nepravilen in nepreverljiv.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0077223
ZPP člen 286. OZ člen 131.
pravočasnost trditev in dokazov – opravičljiv razlog za zamudo – prepozna predložitev izvedenskega mnenja – vzročna zveza – predhodno zdravstveno stanje – trditveno in dokazno breme
Tožnik je že v tožbi zatrjeval, da je v posledici nesreče pri njem podana 15% invalidnost zaradi omejene gibljivosti leve rame, to pa je tožena stranka že v odgovoru na tožbo prerekala, zaradi česar so bila dejstva v zvezi z gibljivostjo rame že v času prvega naroka sporna, dokazi pa relevantni. Navedbe tožnika, da ni mogel vedeti, da bo izvedenec napačno ocenjeval gibljivost rame, je pravilno zavrnilo že sodišče prve stopnje: stranka se ne more zanašati, da bodo vsi z njene strani predlagani dokazi zanjo ugodni.
Za odgovor na vprašanje, ali in koliko so tožnikove težave z ramo posledica prejšnjih poškodb oziroma degenerativnih procesov, je potrebno posebno strokovno, zato lahko nanj odgovori le izvedenec medicinske stroke. Tožena stranka zato tega sama natančneje ni bila dolžna zatrjevati, tudi če je imela na voljo vso medicinsko dokumentacijo. Trditveno in dokazno breme za to, da je podana invalidnost, kolikšna in da je ta posledica zavarovalnega primera, je bila torej v celoti na strani tožnika.
Zavrnjen je bil le ugotovitveni del zahtevka, ki je nepotreben. Ta del zahtevka spada pod navedbe, ki niso sestavni del zahtevka, marveč je funkcija tega dela, da nosilni del zahtevka jasneje opredeli. Nosilni del zahtevka predstavljata dajatveni in prepovedni del zahtevka, ki jima je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo, zato je tudi odločitev, da stroške postopka v celoti nosi toženec, pravilna.