ZSSloV člen 59. Pravilnik o letenju vojaških zrakoplovov člen 31.
vojak - plača – dodatki – sodno varstvo
Terjatev iz naslova dodatka k osnovni plači v višini 20 %, ki jo uveljavlja tožeča stranka s tožbenim zahtevkom (ZSSloV člen 59), ni čista denarna terjatev. Zato ni dopustno neposredno sodno varstvo, ampak je bila tožeča stranka dolžna predhodno nasloviti zahtevo za priznanje pravice do dodatka oziroma ugovarjati zoper odločbo, s katero ji tožena stranka dodatka ni priznala, pri toženi stranki.
Vojaški letalski organ, v okviru katerega je bil razporejen tožnik (letalski inženir), je enota Slovenske vojske. Iz tega razloga je tožeča stranka upravičena do 20 % povišanja plače na podlagi sklepa Vlade RS.
ZDR člen 53, 53/2, 53/3, 54. ZJU člen 68, 68/1, 68/1-3, 68/3, 69, 69/3.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – zakoniti razlog - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas – projektno delo – javni uslužbenci
VS RS je v sodni praksi že zavzelo stališče, da je možno v primerih, kadar delodajalec določeno delo projektno organizira, v času trajanja projekta sklepati pogodbe o zaposlitvi za določen čas, vendar ne nujno in samo za ves čas trajanja projekta, temveč lahko tudi za krajši čas. Koliko zaposlitev za določen čas in kakšno obdobje je potrebno, je odvisno od dejanskih potreb delodajalca. Tudi v primeru še vedno obstoječe potrebe po določenem delu, ne gre za avtomatično oziroma za „upravičeno podaljšanje“ obstoječe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, temveč dejansko za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi.
Trajanje oziroma podaljšanje projekta ne pomeni avtomatično tudi podaljšanja oziroma nove pogodbe o zaposlitvi, temveč je potrebno razpisati ali objaviti prosto delovno mesto in delodajalec lahko prosto izbira, koga bo izbral.
Sodišče prve stopnje je tožniku zaradi posledic ugriza psa prisodilo odškodnino v višini 2.000,00 EUR, in sicer za telesne bolečine in neugodnosti 1.200,00 EUR ter za strah 800,00 EUR.
ZPIZ-1 člen 143, 143/1, 144. Seznam telesnih okvar poglavje VI B, točka 8/c, poglavje VII B, točka 7/c, poglavje 11.
telesna okvara – invalidnina – seštevek telesnih okvar – vzrok
Pri tožniku je podana 30 % telesna okvara zaradi levega ramenskega sklepa kot posledica bolezni in 30 % telesna okvara zaradi stanja po artroplastiki desnega kolena kot posledica bolezni. Seštevek obeh telesnih okvar znaša 40 % zaradi posledic bolezni, zato tožnik nima pravice do invalidnine, saj bi morala za priznanje te pravice znašati telesna okvara glede na njen vzrok vsaj 50 %.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – utemeljen razlog – dokazna ocena – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnik (spremljevalni učitelj športne vzgoje) ni izvajal nadzora nad dijaki in jih je pustil pod nadzorom drugega učitelja, sam pa odšel v savno. S takšnim svojim ravnanjem je opustil dolžno nadzorstvo nad dijaki in izvajanje nalog spremljevalnega učitelja. Bistvena naloga spremljevalnega učitelja je ravno spremstvo in izvajanje nadzora, česar pa se ne da izvajati, če učitelj odide (sam) v savno. Glede na navedeno je tožnik s svojim ravnanjem huje kršil pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR.
Tožnik je s svojim ravnanjem v bazenu nasproti dijakinjama, zlasti s prijemanjem za trebuh pod in nad popkom in premikanjem roke gor in dol po trebuhu, z nagibanjem preko ene izmed dijakinj na rob bazena, tako da je bil s svojim telesom preveč tesno (10-20 cm) ob njej, zasledovanjem in namerno v njiju usmerjeno prekomerno prisotnostjo ter nagovarjanjem na skupno savnanje, storil hujšo kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja v smislu 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0074493
ZIP člen 251c. ZOR člen 368, 368/2, 379, 379/1.
sporazum o zavarovanju terjatve upnika – zastaranje judikatne terjatve – odpoved pogodbe – kreditna pogodba – predčasna zapadlost dolga
Ker je z odpovedjo pogodbe prišlo do predčasne zapadlosti celotnega dolgovanega zneska po omenjeni kreditni pogodbi, je 10-letni zastaralni rok iz prvega odstavka 379. člena OZ iztekel dobri dve leti pred začetkom stečajnega postopka.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-3. Kolektivna pogodba dejavnosti bank in hranilnic v Republiki Sloveniji člen 93, 93/3. ZSVDP člen 48.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - razpored delovnega časa - pravica do dela s krajšim delovnim časom - odmor
Tožena stranka bi morala tožniku, ki je delal s krajšim delovnim časom od polnega zaradi starševstva, določiti razpored delovnega časa že v pogodbi o zaposlitvi. Tega vse do ponudbe aneksa k pogodbi o zaposlitvi ni storila, se je pa s tožnikom dogovorila, da bo ta delo opravljal le v dopoldanskem času. Glede na takšen dogovor ni utemeljeno določila razporeda delovnega časa, tako da bi moral tožnik delo opravljati popoldne. Četudi se popoldne na delo ni zglasil (ampak je prišel v dopoldanskem času), tožnik s tem ni kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato mu tožena stranka ni utemeljeno odpovedala odpovedala pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – prenos podjetja – sprememba delodajalca
Ker je tožena stranka prenesla na zunanjega izvajalca le opravljanje določenih računovodskih del, niso bili podani pogoji za prenos pogodbenih in drugih obveznostih njenih delavcev iz delovnega razmerja na zunanjega izvajalca. Tožena stranka namreč ni prenesla na zunanjega izvajalca ne dela podjetja niti ni šlo za delitev ali združitev v smislu 1. odstavka 73. člena ZDR (pravni prenos podjetja ali dela podjetja, izveden na podlagi zakona, drugega predpisa, pravnega posla oziroma pravnomočne sodne odločbe ali zaradi združitve ali delitve).
Ob dejstvu, da so bili ugotovljeni realni (organizacijski) razlogi za prenehanje potreb po delu tožnice in je tožena stranka ukinila delovno mesto, ki ga je zasedala tožnica, je podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 1. alinee 1. odstavka 88. člena ZDR.
pridobitev lastninske pravice – gradnja na tujem svetu - nedopustnost izvršbe
Tožnici ni uspelo dokazati, da je pridobila lastninsko pravico po 24. čl. ZTLR na originalen način niti, da jo je pridobila pred zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, zato izvršba na ½ nepremičnine ni nedopustna.
ZPIZ-1 člen 143. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. Seznam telesnih okvar poglavje v A, točka 1b.
invalidnina – telesna okvara – pljuča
Pri tožniku ne gre za trajno zmanjšanje respiratorne funkcije hujše stopnje, zato nima telesne okvare zaradi stanja pljuč in je tožbeni zahtevek na priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
tožbeni zahtevek - oblikovanje tožbenega zahtevka - materialno procesno vodstvo - pobotni ugovor
Pri materialnem procesnem vodstvu na področju stvarnih predlogov gre predvsem za razjasnitev tega, kakšno pravno varstvo stranka želi. Zaradi pobude sodišča, kakršno v pritožbi zahteva tožnik, bi bil namen razjasnjevalne oblasti presežen, saj bi sodišče vplivalo na stranko, do postavi tožbeni zahtevek, ki ne ustreza zatrjevanemu dejanskemu stanju.
Tožeča stranka bi bila upravičena do vtoževanega dodatka za delo v rizičnih razmerah, če bi se ugotovilo, da je delo opravljala v razmerah, ki jih za upravičenost do dodatka našteva 13. alinea prvega odstavka 39. člena KPJS: območje vojne nevarnosti, nevarnosti terorističnih napadov z biološkimi agensi, demonstracij, naravnih nesreč, epidemij in epizootij. Tožeča stranka ni bila napotena na rizično območje, zato do dodatka po tej določbi KPJS ni upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
VSL0076460
OZ člen 299, 299/2. ZPP člen 214. SZ-1 člen 23, 32, 32/2.
sklepčnost tožbe – trditveno in dokazno breme upravnika - postopek po izdaji sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine – presoja računov – aktivna legitimacija upravnika – indirektno zastopanje - zamuda
Vsebina upravičenj, zlasti da upravnik lahko izstavlja račune, solastniki pa so se zavezali stroške nakazovati na račun upravnika, kažejo na pravno naravo mandatnega razmerja, torej na obliko indirektnega zastopanja.
Ni res, da bi morala tožnica navesti tudi, kako je obračunala posamezne zneske in kako je določila delež skupnega zneska, ki odpade na toženko. Tožnica bi morala konkretizirati trditveno podlago glede višine vtoževane terjatve z navedbo citiranih okoliščin le, če bi toženka obrazloženo (opredeljeno) ugovarjala, da je izračun stroškov, ki odpadejo na toženko, nepravilen in nepreverljiv.
odškodninska odgovornost delodajalca – varno delo – odločba ZPIZ - invalid – protipravnost – poslabšanje zdravstvenega stanja
Tožena stranka je z odrejanjem dela oškodovancu preko omejitev, ki so razvidne iz odločb ZPIZ ravnala protipravno, saj je kršila 29. in 43. člen ZDR ter 15. in 24. člen ZVZD. Tožnik je moral celotno obdobje po tem, ko je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane omejitve, opravljati fizično bistveno pretežko delo, torej delo izven omejitev odločb ZPIZ. Tožnik del, kot jih je opravljal pri toženi stranki, ni bil sposoben opravljati brez tveganja za poslabšanje zdravstvenega stanja. Ker je bil pri delu močno preobremenjen, je prišlo do škodnega dogodka (poslabšanja zdravstvenega stanja). Ob dejstvu, da je bila tožena stranka seznanjena z odločbami ZPIZ in da, ni ravnala skladno z njimi, čeprav jih je bila dolžna spoštovati, je zavestno opustila izvrševanje varstvenih pravil (ravnala je krivdno).
odškodninska odgovornost delodajalca – izvedenec – razlogi za izločitev – pravica do nepristranskega sojenja
Tožnik na ogled kraja ni bil posebej vabljen, sodelovali pa so predstavniki tožene stranke, s katero je izvedenec v preteklosti poslovno sodeloval, z nekaterimi od njih pa se je sodni izvedenec osebno poznal in se z njimi tikal. Iz pisno izdelanega mnenja izhaja, da je izvedenec svoje ugotovitve oprl tudi na izjavo osebe, ki je sodišče prve stopnje tako kot nekaterih drugih predstavnikov tožene stranke, prisotnih na ogledu kraja, ni zaslišalo. Izvedenec je v pisnem mnenju zapisal, da poseg delavca (tožnika), ko se je poskušal na jarmu dvigala dvigniti cca 4 m od tal, predstavlja „najmanj neumnost“, s čimer se je izvedenec tudi vrednostno opredelil do ravnanja tožnika. Opisane okoliščine objektivno gledano vzbujajo dvom o nepristranskosti samega sojenja. Ker izvedenec v dokaznem postopku nastopa kot nekakšen pomočnik sodišča po določbi 243. člena ZPP, je z vidika pravice do nepristranskega sojenja, ki je povzdignjena med ustavno varovane človekove pravice, potrebno izločitveni razlog - obstoj dvoma v nepristranskost - široko obravnavati. Ob takšnem razumevanju tega relativnega izločitvenega razloga se opustitev izdaje sklepa o predlogu za izločitev, ki jo je potrebno šteti kot (konkludentno) zavrnitev predloga za izločitev izvedenca, pokaže kot nepravilna. Gre za kršitev določb pravdnega postopka po 247. členu in 6. točki 70. člena ZPP, kar je lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP).
vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za zamudo - napačna vročitev – vročanje sodne pošiljke
Stališče, da je napačna vročitev (vedno) zgolj pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog, je zmotno. Velja lahko le za tiste primere, ko napaka izvira iz sfere sodišča, ko je torej napačna vročitev posledica nepravilne odredbe za vročanje ali napake, ki jo zagreši sodni vročevalec. Če pa to stori poštno podjetje, ki je zgolj pogodbeni sodelavec sodišča pri vročanju, prizadeta stranka tako napako lahko uveljavlja kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje.
MPPEU člen 2. Pogodba o pristopu Republike Slovenije k Evropski uniji člen 53. Šesta direktiva ES št. 77/388/EGS.
protipravnost ravnanja davčnega organa – inšpekcijski pregled računov – ravnanje ministrstva – dokazna ocena priče – pravna narava direktive EU – plačilo DDV za storitve, opravljene v tujini
Inšpektorica je ob pregledu račune z obračunanim DDV na storitve opravljene v tujini potrdila za pravilne. Vendar pa slednje še ne pomeni, da je toženi stranki izrecno zatrdila, da se od storitev, opravljenih v tujini, plačuje DDV, kar bi morala za obstoj protipravnosti ravnanja tožene stranke, kot enega od elementov odškodninske odgovornosti, dokazati tožeča stranka.
udeleženec v postopku denacionalizacije - posestnik
Niti najemnik in zakupnik nimata zgolj iz naslova najemne ali zakupne pogodbe položaja udeleženca v postopku denacionalizacije in zato ga ima lahko toliko manj posestnik.
V skupno premoženje spadajo predmeti, ki so bili kupljeni v času trajanja zakonske zveze in so ob razpadu življenjske in ekonomske skupnosti še obstajali.
preprečevanje nasilja v družini – prekluzivni rok – trditvena podlaga – vrsta ukrepa
Kateri ukrep ob izkazanih predpostavkah iz 3. člena ZPND bo določilo sodišče, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, primarna naloga sodišča pa je, da določi takšen ukrep, s katerim se zavaruje žrtev in prepreči nadaljnja škoda. Določen ukrep mora primarno varovati žrtev pred storilcem nasilja, vendar hkrati ne sme povzročitelju nasilja omejevati pridobljenih pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in zaradi katerih bi storjeno nedopustno ravnanje storilca žrtvi dalo pravice, ki niso v nikakršni zvezi s potrebnim ukrepi za njeno zaščito in so bolj nedopustna pričakovanja žrtve, da v postopku zaščite po ZPND pridobiti določena (proti)pravna upravičenja do katerih ni (še ni) upravičena.