Zavrnjen je bil le ugotovitveni del zahtevka, ki je nepotreben. Ta del zahtevka spada pod navedbe, ki niso sestavni del zahtevka, marveč je funkcija tega dela, da nosilni del zahtevka jasneje opredeli. Nosilni del zahtevka predstavljata dajatveni in prepovedni del zahtevka, ki jima je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo, zato je tudi odločitev, da stroške postopka v celoti nosi toženec, pravilna.
Stanovanjsko hišo je fizično možno deliti po etažah. Prav je zato, da se tako tudi razdeli in da vsak solastnik prejme tisto etažo, za katero izkazuje večji interes.
uvrstitev v plačni razred – vojak – prevedba plače – plačilo za dejansko opravljeno delo – izplačilo razlike v plači – javni uslužbenec
V primeru, če delavec dejansko opravlja višje vrednoteno delo, formalno pa je razporejen na delo z nižjo plačo, je upravičeni do plače za delo, ki ga dejansko opravlja.
uveljavljanje materialne avtorske pravice na objavljenih neodrskih glasbenih delih - obvezno kolektivno upravljanje - male avtorske pravice - odpoved uveljavljanja materialne avtorske pravice - nezaščiteno avtorsko delo, male pravice tujih avtorjev
V Sloveniji je upravljanje z avtorsko pravico objavljenih neodrskih glasbenih del poverjeno SAZAS-u. Upravljanje med drugim vključuje tudi izterjevanje plačil za njihovo priobčevanje. Možno pa je dokazovati, da materialne obveznosti zaradi uporabe tovrstnega avtorskega dela ni, ker SAZAS za upravljanje s konkretnim tujim avtorskim delom nima pooblastila oz. za izterjavo ni podlage v pogodbenem razmerju.
zamudna sodba – dejansko stanje – pasivnost toženca
Pasivnost toženca je eden od pogojev za izdajo zamudne sodbe, ocenjuje pa se kot priznanje tožnikovih dejanskih navedb. V postopku za izdajo zamudne sodbe zato sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak kot podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi. Drugače pa je pri uporabi prava. To pomeni, da mora sodišče ob upoštevanju procesnih pravil materialno pravo uporabiti na način kot v primeru, ko gre za kontradiktorno sodbo.
Tožena stranka za zadrževanje izplačila plač, nadomestil in stroškov v zvezi z delom tožnika ni izkazala nobene utemeljene podlage. V tej zvezi ni podpisala s tožnikom nobenega dogovora o zadrževanju določenih izplačil, saj o tem ni razpolagala s pisnim soglasjem tožnika. Za presojo takšnih vprašanj ne zadostuje usten dogovor med delavcem in delodajalcem.
V skupno premoženje spadajo predmeti, ki so bili kupljeni v času trajanja zakonske zveze in so ob razpadu življenjske in ekonomske skupnosti še obstajali.
določitev najemnika stanovanja – udeleženec v nepravdnem postopku – pravni interes – stranska intervencija v nepravdnem postopku
Stranske intervencije v smislu določb ZPP v nepravdnem postopku ni, ker se uporablja 19. člen ZNP, ki status udeleženca priznava tudi osebi, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Za določitev kroga udeležencev nepravdnega postopka formalni (procesni) pojem stranke ne zadošča, ampak se kombinira z materialnopravnim. Materialni udeleženci so tako tisti, katerih pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet.
V obravnavani zadevi je pravni interes JM za udeležbo na strani nasprotnega udeleženca podan že zato, ker je v najemni pogodbi za sporno stanovanja navedena kot uporabnica stanovanja, ob spremembi nosilca najemnega razmerja pa utegne biti njen pravni položaj prizadet, ne glede na to, da predlagateljica ob vložitvi predloga ni zahtevala njene izselitve. Treba ji je torej priznati status materialne udeleženke.
nagrada izvedenca – pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu – dopolnitev izvedenskega mnenja
Pravno relevantne pritožbene navedbe zoper izpodbijani sklep o odmeri nagrade bi tako lahko bile le tiste, ki bi se neposredno nanašale na izdelavo dopolnitve izvedenskega mnenja, torej ki bi oporekale utemeljenost odmerjene nagrade, ker se izvedenec ne bi ali ne bi ustrezno opredelil do pripomb toženih strank na dopolnitev izvedenskega mnenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0022936
ZKP člen 538, 539, 539/1. ZOR člen 376, 376/1, 377.
tek zastaralnega roka - odškodnina zaradi ravnanja policije - premoženjska škoda in izgubljen dobiček - okoliščine pomembne za določitev škode - neutemeljen kazenski postopek - pomen protipravnega ravnanja državnih organov - pričetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Oškodovanec si mora prizadevati (stopnja običajne skrbnosti), da izve za okoliščine, ki mu omogočajo vložiti odškodninski zahtevek in trenutka, kdaj bo za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz neutemeljenih razlogov. Iz lastnih navedb tožnika tako izhaja, da je že dne 28. 7. 1995, ko mu je policija požela nasad konoplje, vedel za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko vložil odškodninsko tožbo.
sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je procesnega vodstva ni dovoljena.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0070279
ZPSZ člen 3, 4, 4/1, 15, 15/2. ZPPOSZ člen 6.
privatizacija slovenskih železarn – terjatve delavcev za premalo izplačane plače – zamenjava terjatev delavcev za delnice odvisnih družb
Izraz „v primeru prodaje“ ne more pomeniti, da bi na podlagi zakona dolžnost zamenjave delnic nastala že z začetkom postopka prodaje, temveč pomeni, da taka dolžnost nastane le v primeru, da do prodaje tudi pride.
Dogovorjeno je bilo, da se bodo lastninile odvisne družbe, pri čemer bodo delavci, ki so svoje terjatve konvertirali v delnice tožene stranke ter te delnice vložili v tožečo stranko kot njen osnovni kapital, in pri tem tudi popustili pri svojih upravičenih zahtevah za plačilo terjatev, do poplačila prišli z nakupom deleža v odvisnih družbah. Ta dogovor ni bil spoštovan, njihov položaj pa ni bil rešen drugače in ga ne tožena stranka ne intervenient nista bila pripravljena rešiti. Pri tem pa so bili uresničeni cilji tožene stranke, ko zaradi ravnanja delavcev (zamenjava terjatev za delnice in odpust obresti) ni bilo več nevarnosti za njen stečaj ali stečaj odvisnih družb. Ostala pa je zaveza tako tožene stranke kot tudi intervenienta za zamenjavo delnic tožene stranke za deleže odvisnih družb.
Namen vsakega disciplinskega postopka je disciplinirati kršitelja oziroma mu s trajnim odvzemom pravice opravljanja funkcije upravitelja preprečiti, da bi tako hude kršitve lahko storil še v kakem insolvenčnem postopku. Namen razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP pa je drugačen. Z njim se zagotavlja pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa tu ni ne namen ne cilj ukrepa razrešitve upravitelja, pri čemer posledice razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP nikakor niso tako hude kot v primeru hujših disciplinskih kršitev. Zato za definiranje, kaj je to hujša kršitev dolžnosti upravitelja, ne pride v poštev analogija s 120.h členom ZFPPIPP.
Ni dopustno plačevanje stroškov zgolj na podlagi predloga predračuna stroškov. Kakršnakoli praksa izplačevanja stroškov brez predhodnega sklepa sodišča pa je nezakonita, razen zelo izjemoma, v primerih morebitne višje sile, pa še takrat bi bilo od upravitelja pričakovati, da bo takoj po prenehanju takih razmer pridobil odobritev sodišča.
uporaba ZZK/95 - vsebina zemljiškoknjižnega dovolila - veljavnost pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila - predložitev dokaza o izpolnjenem pogoju
ZZK iz leta 1995 ni urejal vsebine zemljiškoknjižnega dovolila, tako kot ga tudi v času sklenitve pogodbe veljavni ZTLR ni urejal na tako strog in formalen način, kot je predpisan v sedaj veljavnem SPZ. Sodišče prve stopnje bi moralo zato pri odločanju o dovolitvi vpisa ugotoviti obstoj pogojnega zemljiškoknjižnega dovolila in ga posledično upoštevati, saj takratni kogentni predpisi niso določali ničnosti takega dovolila.
oprostitev plačila sodnih taks – družinski član – oprostitev plačila sodne takse otroka – premoženjsko stanje staršev
Ko za oprostitev plačila sodnih taks kot stranka v postopku zaprosi otrok, se pri presoji njegovega premoženjskega stanja ne upošteva premoženjsko stanje staršev.
ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO EVROPSKE UNIJE – UPRAVNI SPOR
VSL0070281
ZIZ člen 270, 270/2, 272. ZUS člen 69, 69/2. Pogodba o delovanju Evropske unije člen 267, 279. Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti člen 234, 243.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba - ureditvena začasna odredba - pravo EU - praksa Sodišča ES
Ne obstaja materialnopravna podlaga, ki bi sodišču omogočala izdajo regulacijskih (ureditvenih) začasnih odredb v primeru zavarovanja denarnih terjatev, še zlasti ne takšnih, ki bi od dolžnika terjale vnaprejšnje (delno) plačilo vtoževane terjatve.
Pritožbeno sodišče ne vidi neskladja med ureditvijo instituta začasne odredbe v ZUS in prakso Sodišča ES.
Ker sodišče prve stopnje ni s sklepom o zavrnitvi predloga za začetek stečajnega postopka odločilo tudi o priglašenih dolžnikovih stroških postopka, bi moral dolžnik v 15-ih dneh od prejema sklepa predlagati izdajo dopolnilnega sklepa. Ker tega ni storil, je izgubil pravico do povrnitve stroškov postopka.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča vozila – ugovor izključne odgovornosti – solidarna odgovornost tretjim osebam – gibalna količina
Četrti odstavek 154. člena OZ ne izključuje možnosti, da eden izmed imetnikov premikajočega vozila uveljavlja ugovor, da je za škodo, ki jo je utrpel tretji, izključno odgovoren drugi imetnik premikajočega vozila.
Pogoj, da imetnik premikajočega vozila tretjemu (oškodovancu) solidarno odgovarja skupaj z drugim voznikom, je, da je vzrok nastale škode (tudi) delovanje nevarne stvari. Če ta pogoj ni izpolnjen, voznik ne odgovarja po četrtem odstavku 154. člena OZ. Če je ta pogoj izpolnjen mora zaradi varstva oškodovanca solidarno odgovarjati tudi on, čeprav je primarni vzrok za nastalo nezgodo izključno v krivdnem ravnanju drugega voznika.