V skupno premoženje spadajo predmeti, ki so bili kupljeni v času trajanja zakonske zveze in so ob razpadu življenjske in ekonomske skupnosti še obstajali.
preprečevanje nasilja v družini – prekluzivni rok – trditvena podlaga – vrsta ukrepa
Kateri ukrep ob izkazanih predpostavkah iz 3. člena ZPND bo določilo sodišče, je odvisno od dejanskih okoliščin primera, primarna naloga sodišča pa je, da določi takšen ukrep, s katerim se zavaruje žrtev in prepreči nadaljnja škoda. Določen ukrep mora primarno varovati žrtev pred storilcem nasilja, vendar hkrati ne sme povzročitelju nasilja omejevati pridobljenih pravic, ki niso v zvezi z varstvom žrtve in zaradi katerih bi storjeno nedopustno ravnanje storilca žrtvi dalo pravice, ki niso v nikakršni zvezi s potrebnim ukrepi za njeno zaščito in so bolj nedopustna pričakovanja žrtve, da v postopku zaščite po ZPND pridobiti določena (proti)pravna upravičenja do katerih ni (še ni) upravičena.
V primeru nadaljevanja izvršilnega postopka, prekinjenega zaradi začetka postopka prisilne poravnave nad dolžnikom, je le tega mogoče nadaljevati le pod pogoji, kot jih določa 216. člen ZFPPIPP. Ta določa obseg, v katerem se po prvem odstavku 132. člena tega zakona prekinjena izvršba na podlagi pravnomočnega sklepa o potrditvi prisilne poravnave opravi, v odvisnosti od tega ali oziroma kdaj je upnik pridobil ločitveno pravico za njeno poplačilo, če potrjena prisilna poravnava na terjatev upnika učinkuje.
ZDSS-1 člen 43. ZIZ člen 272, 272/1. ZDR člen 85, 85/3.
začasna odredba – izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi – zavarovanje nedenarne terjatve – verjetno izkazana terjatev
Zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi podane odpovedi po določilih 85. člena ZDR je mogoče, če sindikat nasprotuje redni odpovedi iz razloga nesposobnosti ali krivdnega razloga ali izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi in delavec pri delodajalcu zahteva zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, prenehanje pogodbe o zaposlitvi ne učinkuje do poteka roka za arbitražo oziroma sodno varstvo. V 3. odstavku 85. člena ZDR določa, da če delavec v sodnem postopku uveljavlja nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerih iz 1. odstavka tega člena in najkasneje ob vložitvi tožbe predlaga sodišču izdajo začasne odredbe, se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe. V obravnavanem primeru je tožniku delovno razmerje pri toženi stranki, v času vložitve tožbe že prenehalo, zato zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi po določilih 85. člena ZDR, v tem primeru sploh ni mogoče.
razpravno načelo – trditveno breme – začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda – materialna škoda
V skladu z razpravnim načelom je na tožniku trditveno in dokazno breme glede obstoja pogojev za izdajo začasne odredbe. Tožnik bi moral zatrjevati in izkazati ne samo verjetnost nastanka škode, temveč tudi, da bo nastalo škodo težko nadomestiti. Materialna škoda sama po sebi še ne pomeni težko nadomestljive škode, ki bi upravičevala izdajo začasne odredbe.
Začasna odredba je bila predlagana, da se prepreči nastanek škode zaradi izgube pridelka in zaradi propadanja strojev ter opreme, ki so zunaj na prostem izpostavljeni vremenskim vplivom. Navedb o tem, kako bi zatrjevana škoda prizadela tožnikov položaj oziroma, da bi ga prizadela v tolikšni meri, da bi jo bilo težko nadomestiti, tožnik ni podal.
Zavrnjen je bil le ugotovitveni del zahtevka, ki je nepotreben. Ta del zahtevka spada pod navedbe, ki niso sestavni del zahtevka, marveč je funkcija tega dela, da nosilni del zahtevka jasneje opredeli. Nosilni del zahtevka predstavljata dajatveni in prepovedni del zahtevka, ki jima je prvostopenjsko sodišče v celoti ugodilo, zato je tudi odločitev, da stroške postopka v celoti nosi toženec, pravilna.
DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075918
ZD člen 212 , 212/1, 212/1-1. ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 226, 339, 339/2, 339/2-8.
izločitev iz zapuščine – skupno premoženje – posebno premoženje – nastanek zunajzakonske skupnosti – trditveno in dokazno breme – pravica do izjave
Zakon ne določa minimalnega časa, ki mora preteči, da lahko določeno življenjsko skupnost opredelimo kot zunajzakonsko skupnost. Ali gre za zunajzakonsko skupnost v smislu 12. člena ZZZDR se presoja v vsakem posameznem primeru glede na vse okoliščine in intenzivnost konkretnega odnosa.
Ob ugotovitvi, da je bila hiša pridobljena v času zunajzakonske skupnosti tožnice in zapustnika, je na tožencu trditveno in dokazno breme, da hiša predstavlja zapustnikovo posebno premoženje oziroma, da je njegov delež na skupnem premoženju višji od deleža po zakoniti domnevi.
Sodišče prve stopnje je bilo v zvezi z vprašanjem nedopustnega ravnanja delodajalca omejeno s trditvami tožnika in se v vprašanje pomanjkljivega nadzora delodajalca ne bi smelo spuščati.
oprostitev plačila sodnih taks – družinski član – oprostitev plačila sodne takse otroka – premoženjsko stanje staršev
Ko za oprostitev plačila sodnih taks kot stranka v postopku zaprosi otrok, se pri presoji njegovega premoženjskega stanja ne upošteva premoženjsko stanje staršev.
Sodišče prve stopnje je sklep z dne 28. 8. 2012 izdalo na upnikov predlog na osnovi člena 134 ZIZ. Prvi odstavek tega člena res govori o prehodu dolžniške obveze na dolžnikovega dolžnika le v obsegu vseh zneskov, ki jih ta ni odtegnil in izplačal po sklepu o izvršbi, dovoljeni na plačo dolžnika – njegovega delavca. Vendar pa je v danem primeru upnik predlagal, da dolžnikov dolžnik – novi dolžnik poravna celotno terjatev upnika, vključno z že priznanimi izvršilnimi stroški. Dolžnikov dolžnik – novi dolžnik je sicer vložil ugovor zoper ta sklep (ki ima značaj sklepa o izvršbi), vendar prepozno in je sodišče prve stopnje ta ugovor zavrglo. Ta odločitev je bila istega dne kot je izdan ta sklep, potrjena na pritožbeni stopnji, zato je sklep o dolžnosti novega dolžnika, da poravna celotno upnikovo terjatev, ostal pravnomočen. Tako prvotni sklep o izvršbi zoper prejšnja dolžnika kot novi sklep o izvršbi, izdan na osnovi člena 134 ZIZ, ki pa prav tako ima značaj sklepa o izvršbi, v bistvu dovoljujeta izvršbo za izterjavo iste denarne terjatve zoper dva različna dolžnika. Vendar pa je v bistvu obveznost dolžnikovega dolžnika – novega dolžnika v smislu člena 134 ZIZ nadomestna (z njo se nekako sankcionira neodzivanje dolžnikovega dolžnika po prvotnem sklepu o izvršbi), tako da izpolnitev obveznosti s strani novega dolžnika pomeni obenem razbremenitev prvotnih dolžnikov (enako bi bilo v obratni smeri). Vendar pa to ne pomeni, da ima v procesno pravnem smislu sedaj položaj dolžnika le delodajalec, ne pa dolžnik po prvotnem sklepu, kot to obrazlaga sodišče prve stopnje. Nasprotno, pravilno je stališče, da predlog upnika po členu 134 ZIZ ni samostojen predlog za izvršbo. Citirana zakonska določba poudarja, da lahko upnik tak predlog vloži „... v izvršilnem postopku...“ in nato „...do konca izvršilnega postopka.“, kar kaže, da gre za predlog, ki ga lahko upnik vloži med odprtim konkretnim postopkom, ki je že v teku zoper začetnega dolžnika. Slednji to vlogo ohranja tudi še po vstopu „pridruženega“ dolžnika z izdajo sklepa iz 134. člena ZIZ, kar pa je po svoji naravi mogoče uvrstiti teoretično pod pojem naknadne subjektivne kumulacije.
Po mnenju pritožbenega sodišča je tako prav, da upnik ohrani svojo procesno in materialno pravno pozicijo z vidika možnosti ponovnega aktiviranja izvršbe po prvotnem sklepu o izvršbi, kot tudi z vidika varovanja zastaralnih rokov in podobno. Takšno pa je tudi stališče Vrhovnega sodišča Republike Slovenije v sklepu I R 105/2012 (ko je odločalo v sporu o pristojnosti ravno v primeru izvršbe po členu 134 ZIZ).
Namen vsakega disciplinskega postopka je disciplinirati kršitelja oziroma mu s trajnim odvzemom pravice opravljanja funkcije upravitelja preprečiti, da bi tako hude kršitve lahko storil še v kakem insolvenčnem postopku. Namen razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP pa je drugačen. Z njim se zagotavlja pravilen, zakonit in čim hitrejši potek konkretnega insolvenčnega postopka, kaznovanje in discipliniranje upravitelja pa tu ni ne namen ne cilj ukrepa razrešitve upravitelja, pri čemer posledice razrešitve upravitelja iz razlogov po 118. členu ZFPPIPP nikakor niso tako hude kot v primeru hujših disciplinskih kršitev. Zato za definiranje, kaj je to hujša kršitev dolžnosti upravitelja, ne pride v poštev analogija s 120.h členom ZFPPIPP.
Ni dopustno plačevanje stroškov zgolj na podlagi predloga predračuna stroškov. Kakršnakoli praksa izplačevanja stroškov brez predhodnega sklepa sodišča pa je nezakonita, razen zelo izjemoma, v primerih morebitne višje sile, pa še takrat bi bilo od upravitelja pričakovati, da bo takoj po prenehanju takih razmer pridobil odobritev sodišča.
sklep procesnega vodstva – pritožba zoper sklep procesnega vodstva – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Pritožba zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnico pozvalo na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse, ki je procesnega vodstva ni dovoljena.
posojilna pogodba - spor majhne vrednosti - izpodbijanje dejanskega stanja - dopustni pritožbeni razlogi v sporu majhne vrednosti
Ko toženec s pritožbenimi navedbami izpodbija ugotovljeno dejansko stanje (glede vsebine dogovora med pravdnima strankama), uveljavlja pritožbeni razlog, ki v predmetnem sporu (majhne vrednosti) ni upošteven.
Ker iz vročilnice izhaja tudi vsebina pošiljke, ki se stranki vroča, bi tožeča stranka morala obvestiti sodišče, v kolikor hkrati s plačilnim nalogom ne bi prejela tudi spornega sklepa, česar pa ni storila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM0022936
ZKP člen 538, 539, 539/1. ZOR člen 376, 376/1, 377.
tek zastaralnega roka - odškodnina zaradi ravnanja policije - premoženjska škoda in izgubljen dobiček - okoliščine pomembne za določitev škode - neutemeljen kazenski postopek - pomen protipravnega ravnanja državnih organov - pričetek teka subjektivnega zastaralnega roka
Oškodovanec si mora prizadevati (stopnja običajne skrbnosti), da izve za okoliščine, ki mu omogočajo vložiti odškodninski zahtevek in trenutka, kdaj bo za določeno okoliščino zvedel, ne more odmikati iz neutemeljenih razlogov. Iz lastnih navedb tožnika tako izhaja, da je že dne 28. 7. 1995, ko mu je policija požela nasad konoplje, vedel za okoliščine, na podlagi katerih bi lahko vložil odškodninsko tožbo.
pravočasnost predloga za oprostitev plačila sodne takse - nastanek taksne obveznosti - umik vloge – pravnomočnost sklepa o ustavitvi postopka
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je taksna obveznost tožeče stranke nastala 28. 8. 2012, ko je postal pravnomočen sklep, s katerim je sodišče odločilo, da se sklep o izvršbi razveljavi še v preostalem delu in se postopek ustavi. Zato je sodišče za nazaj ne more oprostiti plačila sodne takse.
Taksna obveznost za takso, ki jo je treba plačati ob domnevi umika oziroma ob zavrženju vloge zaradi neplačila takse za postopek, nastane ob pravnomočnosti ustreznega sklepa.
izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine – nadaljevanje postopka v pravdi – vloga, sposobna za obravnavanje – nepopolna vloga – nesklepčna vloga – možnost individualiziranja spornega predmeta
Zmotno je pritožbeno stališče, da izvršilni predlog, ki je bil podan v elektronski obliki, ki jo je omogočil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ-E), predstavlja vlogo, sposobno za obravnavanje v pravdi, ne da bi bila vloga ustrezno dopolnjena.
ZPP člen 12, 105a, 168. ZST-1 člen 5,13, 34. URS člen 2, 25.
predlog in oprostitev plačila sodnih taks - laična stranka - pravica do pravnega sredstva - ustavno skladna razlaga
Če laična stranka ni bila nikoli opozorjena na pravico do oprostitve plačila sodnih taks ter tako tudi ne na to, kdaj mora po določbah ZST-1 to pravico uveljavljati, potem je zavrženje njenega prepoznega predloga obremenjeno s kršitvijo temeljnega načela iz 12. člena ZPP.