odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - sodna praksa - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - poškodba zapestja - poškodba roke
Tožniku je prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 35.000 EUR v skladu s 179. členom OZ.
Glede na dosedanji potek kazenskega postopka, glede na dosedanje trajanje osebnih omejevalnih ukrepov, zlasti pa glede na pričujoči zastoj v postopku, ko ni moč trditi, da so razlogi za takšno trajanje postopka in za zastoj v postopku morebiti na strani strank v postopku, ni moč govoriti o spoštovanju določila drugega odstavka 200. člena ZKP.
KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZOPOKD člen 25, 25-8. ZGD-1 člen 504.
storilec kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - lastnik stvari - direktor gospodarske družbe - odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe
Direktor družbe je v smislu vsebine členov 504 ZGD in ostalih tisti, ki na podlagi pooblastila upravlja premoženje družbe in je lahko storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1, ki je bilo storjeno v imenu, na račun ali v korist pravne osebe. Direktor izraža voljo družbe, dolžan je poslovati vestno in pošteno, je odgovoren za poslovanje družbe in deluje v korist lastnikov. Pravna oseba pa je samostojna oseba, katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov in namenjeno gospodarski dejavnosti. Storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1 je lahko le lastnik stvari ali premoženja, zoper katerega teče postopek prisilne izvršbe. Namen te zakonske določbe je sankcionirati tista ravnanja, ki v postopku prisilne izvršbe preprečijo upnikovo poplačilo terjatev. Na podlagi 223. člena KZ-1 je pravna oseba odgovorna za to kaznivo dejanje, če njen direktor stori kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
SPZ člen 64, 64/2. OZ člen 488, 488/1, 489, 490, 490/1, 495.
pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - zamuda prekluzivnega roka - izguba pravice - pravna napaka prodane stvari - prodaja ukradenega avtomobila - jamčevanje za pravne napake - obvestitev prodajalca - pridobitev lastninske pravice - sodba presenečenja - razpravno načelo - škoda zaradi zaupanja - odgovornost prodajalca za pravne napake - povrnitev premoženjske škode
Sodišče mora na (po)tek prekluzivnega roka iz 495. člena OZ paziti po uradni dolžnosti, procesnih položajev in pogojev pa stranki tudi ne moreta priznati kot nesporne. Sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotavljalo pravočasnost tožbe, ni kršilo razpravnega načela.
Prodajalčeva odgovornost iz 488. člena OZ je podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere, ko je torej pravna napaka nastala ali obstajala še pred prenosom lastninske pravice na kupca. Zato vprašanja dobre vere in/ali krivde prodajalca niso pomembna.
Aktiviranje jamčevanja za pravne napake nastopi že, ko si kdorkoli (tretji) lasti (torej ne nujno: ima) kakšno pravico (torej ne nujno le lastninsko), ko torej tretji sklicujoč se na (nekakšno) pravico poseže ali zgolj zagrozi poseči v kupljeno stvar. V takem primeru je dolžnost prodajalca, da pomaga kupcu in stvar pravno »osvobodi« oziroma na kakršenkoli način prepreči, da bi tretji s svojimi zahtevki vznemirjal kupca v mirnem uživanju stvari.
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Prodajalec se v razmerju do kupca, kadar ta uveljavlja jamčevalne zahtevke iz naslova pravnih napak, ne more uspešno sklicevati na 64. člen SPZ, pač pa bi se lahko na to določilo skliceval le v razmerju do lastnika stvari.
Odgovornost za škodo zaradi zaupanja, ki jo kupec uveljavlja od prodajalca, se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, pač pa po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za pravne napake, med katerimi je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku (prvi odstavek 495. člena OZ).
Pravila o odgovornosti za pravne napake ne morejo izključiti (naj)splošn(ejš)ega pravila, da je povrnitev škode mogoče zahtevati šele, ko je škoda sploh nastala in ko je tudi po višini znana.
odločba o sprejemu na varovani oddelek socialno-varstvenega zavoda
Pritožbeno sodišče poudarja, da mora izbiro zavoda opraviti sodišče in ne izvedenec, v izpodbijanem sklepu pa sodišče prve stopnje ni obrazložilo razlogov, zakaj ni izbralo katerega od drugih treh posebnih socialno varstvenih zavodov. Sodišče prve stopnje zato ni popolnoma ugotovilo pravno relevantnega dejanskega stanja in je izpodbijana odločitev preuranjena.
ZIZ člen 3, 34, 34/3, 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pomanjkljivi razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Prav tako pa sodišče druge stopnje glede na okoliščino, da ob tem ko predmetna izvršba zaradi izterjave denarne terjatve višini 3.794,99 EUR že teče na plačo in premičnine, pri dovolitvi izvršbe še na 15 dolžnikovih nepremičnin manjkajo razlogi o sorazmernosti posega v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj se glede na določbo 3. člena ZIZ izvršba za poplačilo denarne terjatve lahko dovoli (in opravi) le v obsegu, ki je za njeno poplačilo potreben.
pripor - begosumnost - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS - javljanje na policijski postaji
V primeru, ko obtoženec nima bivališča oziroma prebivališča v Republiki Sloveniji, pritožbeno predlagana ukrepa javljanja na policijsko postajo in obljuba, da ne bo zapustil bivališča, ne prideta v poštev za preprečitev obtoženčeve begosumnosti.
prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP odredi sodišče prekinitev postopka v zakonsko določenih primerih, med ostalim tudi, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vodi Okrajno sodišče v Mariboru postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Pravilno je tudi pojasnilo v obrazložitvi sklepa, da se po uveljavitvi DZ odraslim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne odvzame več poslovne sposobnosti, temveč se jih postavi pod skrbništvo. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za odreditev prekinitve postopka.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - procesni pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu
Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasproti stranki povrniti njene pravdne stroške. Iz določila drugega odstavka istega člena izhaja, da lahko sodišče takrat, kadar stranka v pravdi deloma zmaga, odloči, da vsaka nosi svoje pravdne stroške. Po določilu 157. člena pa mora toženki tožnica takrat, kadar toženka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje stvari, povrniti njene pravdne stroške. Iz povzetih določil utegne slediti, da bi bila, če bi tožnica takoj priznala utemeljenost pobotnega ugovora, pravilna odločitev, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Tega pa tožnica v tej pravdi ni storila. Celo v pritožbi je zatrjevala, da pobotni ugovor ni utemeljen. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je stroškovno odločitev oprlo na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - nekrivdni razlogi
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zahtevati samo zaradi razlogov, ki jih predlagatelj ni zakrivil. Glede na to, da iz navedb pooblaščenke nasprotnih udeležencev izhaja, da se nasprotna udeleženca naroka dne 1. 2. 2019 nista udeležila iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku dne 1. 2. 2019, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanjem, ampak za njuno zavestno odločitev.
SPZ člen 65, 72. ZNP-1 člen 162. ZZZDR člen 51, 51/2.
tožba za ugotovitev solastninske pravice - tožba na ugotovitev obstoja in obsega skupnega premoženja - skupno premoženje bivših zakoncev - pridobitev solastninske pravice - oblikovanje tožbenega zahtevka - delitev skupnega premoženja v pravdi - izjema od splošnega pravila - posebne okoliščine - nesklepčnost tožbe - sklepčnost tožbe - razpravno načelo - trditveno in dokazno breme - ustni dogovor - vsebina dogovora - dovoljenje za gradnjo - soglasje solastnika - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na nepremičnini
Po ustaljeni sodni praksi zahtevki v zvezi s skupnim premoženjem (bivših) partnerjev (zakonskih, izvenzakonskih, istospolnih) sestoje iz ugotovitvenega zahtevka, da določeno premoženje spada v skupno premoženje, in ugotovitvenega zahtevka, koliko znašata deleža na skupnem premoženju. Delitev skupnega premoženja se praviloma opravi v nepravdnem postopku (162. člen ZNP-1). Sodna praksa izjemoma omogoča, da nekdanji zakonec doseže delitev skupnega premoženja že v pravdi, če to upravičujejo posebne okoliščine (npr. soglasje nasprotne stranke; če so stvari po namenu ali naravi namenjene le enemu zakoncu; če je eden od zakoncev skupno premoženje odsvojil …). To stori tako, da poleg ugotovitve obsega skupnega premoženja in deleža na skupnem premoženju kot celoti (poudarilo višje sodišče), zahteva še izplačilo protivrednosti svojega deleža na skupnem premoženju ali oblikovanje solastnine in izstavitev z. k. listine. Take posebne okoliščine, ki upravičujejo delitev skupnega premoženja v pravdi (čemur je sicer namenjen nepravdni postopek), pa je treba v pravdnem postopku ugotoviti in za začetek zatrjevati.
Skupno premoženje (skupna lastnina) in solastnina sta dva različna stvarnopravna instituta. Tožničin zahtevek je nesklepčen že iz razloga, ker na podlagi trditev o obstoju zakonske zveze in pridobivanju premoženja (kar bi utegnilo kazati na nastanek skupne lastnine) zahteva ugotovitev solastninske pravice.
Sklepčnost pomeni, da določena vloga (praviloma tožba) ali niz vlog določene stranke v pravdnem postopku vsebuje zaokroženo celoto trditev, ki ob pravilni uporabi materialnega prava omogočajo sodišču izrek pravne posledice, za katero se zavzema stranka. Nesklepčnost je nasprotje sklepčnosti in pomeni, da iz zatrjevanih dejstev ne izhaja pravna posledica, ki jo stranka uveljavlja. Drugače povedano: nesklepčen je zahtevek, ki mu po materialnem pravu ni mogoče ugoditi, četudi bi bila vsa navedena dejstva resnična.
Tožnica je trdila, da je gradila z dovoljenjem toženčevih staršev, vendar dovoljenje nekomu, da lahko gradi, še ne pomeni, da lastnik stvari, na kateri tretji gradi, avtomatično privoli v spremembo (so)lastninskih razmerij. Trditev o dogovoru o spremembah lastništva pa tožnica tudi po ugotovitvah pritožbenega sodišča sploh ni podala; v tožbi o tem ni niti besede, enako v prvi in drugi pripravljalni vlogi tožnice (v vseh teh vlogah le opisuje gradnjo s tehničnega in ekonomskega vidika), v tretji vlogi (z dne 13. 9. 2018) pa navede, da je oče toženca pravdnima strankama dovolil gradnjo (list. št. 68) in da je gradnja potekala z izrecnim soglasjem in dogovorom med staršema toženca in pravdnima strankama (list. št. 69). Trditev o tem, da je toženčev oče dal »soglasje za gradnjo,« četudi bi bila resnična, lahko pomeni le to, da je soglašal, da tožnica opravi določene spremembe na njegovi nepremičnini; da zoper njo ne bo naperil posestne, negatorne ali odškodninske tožbe ipd., nikakor pa še ne pomeni, da je pristal na to, da bo tožnica pridobila na njegovi nepremičnini solastniški delež; taka vsebina dogovora bi morala biti izrecno zatrjevana, vendar ni bila.
izvršilni postopek - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - subjektivni rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Zaradi preprečitve zlorab, ko dolžniki v izvršilnem postopku zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uporabljajo za zavlačevanje postopka, je bil z novelo ZIZ-L določen primerno dolg subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila.
neposredno izvršljiv notarski zapis - izpraznitev in izročitev poslovnega prostora
Terjatev za izpraznitev in izročitev, ki vsebuje tudi kondikcijski zahtevek, ob sklenitvi pogodbe, ki je bila sklenjena v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa, še ni obstajala, zato je takrat izrečeno soglasje za neposredno izvršljivost notarskega zapisa ne more pokriti.
cenitveno poročilo - pripombe na cenitveno poročilo - neposredno zaslišanje izvedenca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga
Ker je ob vsem povzetem navedeno cenitveno poročilo bilo odločilnega pomena za odločitev o tržni vrednosti nepremičnin, na katere je bila dovoljena izvršba, cenilec v odgovoru na pripombe dolžnika svojega poročila ni vsebinsko nadgradil glede vseh pripomb, stranke postopka pa imajo skladno z določbo drugega odstavka 289. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pravico cenilcu postavljati vprašanja na naroku, so pritožbeni očitki o kršitvi po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ker je sodišče zavrnilo dolžnikov predlog za zaslišanje cenilca na naroku, utemeljeni, saj popolnost izvedenskega mnenja ni pravilen razlog za opustitev zaslišanja cenilca, ker je dokaz z izvedencem glede na zakonsko dikcijo primarno ustni dokaz.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00032518
ZIZ člen 59, 60. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - zavarovanje posojila - komisorni dogovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo enakosti orožij - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje ugovore toženk v smeri pomanjkanja trditev in njihove navedbe, da je bil nakup financiran iz dolžničinega posebnega premoženja, bi moral tožnik svoje trditve, ki sicer predstavljajo le prepis zakonske določbe, konkretizirati (vsaj) s trditvami, na kakšen način sta z dolžnico pridobivala sredstva z delom (trditve glede zaposlitve, opravljanja dejavnosti, ipd.) in v kakšni višini. Izvedba dokazov pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti.
Stališče, po katerem bi ena stranka (tožnik) imela možnost v postopku vložiti dve vlogi, nasprotna stranka pa le eno, nasprotuje načelu enakosti orožij v kontradiktornem pravdnem postopku in mu zato ni mogoče slediti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00033279
OZ člen 190. ZPP člen 254, 254/3.
neupravičena pridobitev - uporabnina - uporabnina za stanovanjsko hišo v solastnini - višina uporabnine - povprečna tržna najemnina - neprofitna najemnina za stanovanje - izvedensko mnenje - postavitev novega izvedenca - razlogi za postavitev novega izvedenca
Sodišče prve stopnje je dokaz z izvedencem izvedlo v celoti in v skladu z zakonom. Pisno mnenje izvedenca je posredovalo pravdnima strankama, ki sta imeli možnost nanj podati pripombe. Po prejemu tožničinih pripomb je izvedenec pripravil pisno dopolnitev mnenja. Ker je tožnica podala pripombe tudi na dopolnjeno mnenje, je sodišče prve stopnje izvedenca zaslišalo na naroku. ZPP restriktivno pristopa k možnosti imenovanja novega izvedenca. Predpostavka za postavitev novega izvedenca je namreč ocena sodišča, da je mnenje izvedenca protislovno, pomanjkljivo oziroma nepravilno, in se te pomanjkljivosti (nepravilnosti) ne da odpraviti z novim zaslišanjem izvedenca (tretji odstavek 254. člena ZPP). Stranka nima apriorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. V primeru, ko je izvedensko mnenje jasno, izčrpno in nedvoumno, je razlog za postavitev novega izvedenca iste stroke in glede iste dokazne teme podan šele, ko je podano realno znanstveno tveganje za napako.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035608
ZOdvT člen 12, 36. ZOdv člen 7, 7/4. ZBPP člen 48. ZPP člen 359.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank - zmotna uporaba materialnega prava - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera odvetniških stroškov - znižana nagrada - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča - pristojnost organa - prepoved reformatio in peius
Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja ZOdvT. V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen ZOdv, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP.
Pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije.