ZS-UPB4 člen 83, 101, 102, 102/1. ZPP-UPB3 člen 111, 111/1, 111/2, 111/4, 333, 333/1, 343, 343/1.
zavrženje pritožbe - prepozna pritožba - tek rokov
Tožnik je sodbo sodišča prve stopnje prejel dne 25. 7. 2019 in je 30-dnevni rok za vložitev pritožbe zoper navedeno sodbo iztekel dne 16. 9. 2019. Ker je pritožbo vložil šele 19. 9. 2019, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zaključilo, da jo je vložil prepozno. Tožnik se ne more uspešno sklicevati na svojo nevednost v zvezi s tekom pritožbenega roka, saj v skladu s splošnim pravnim načelom nepoznavanje prava škoduje, zato se kot povsem neutemeljene izkažejo njegove pritožbene navedbe, da v tem postopku pred sodiščem nastopa brez pooblaščenca in da je zato 30-dnevni pritožbeni rok v nevednosti razumel kot štetje uradnih dni.
sklep skupščine delničarjev - bilančni dobiček - delna pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o pravdnih stroških - separatni stroški - potrebnost stroškov - končni uspeh strank v postopku
Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega stroškovnega dela sodbe, je prvostopenjsko sodišče tožeči stranki priznalo tudi separatne stroške in sicer za zastopanje na naroku dne 3. 7. 2019 in sestavo dveh pripravljalnih vlog (druge z dne 23. 1. 2019 in tretje z dne 3. 4. 2019). Nato je tožeči stranki priznalo še sorazmeren del sodne takse, ki se nanaša na postopek v zvezi s pripoznanim delom tožbenega zahtevka, toženi stranki pa je priznalo stroške za sestavo odgovora na tožbo in zastopanje na naroku za glavno obravnavo. Katere postavke stroškov je kateri od pravdnih strank prvostopenjsko sodišče priznalo je torej razvidno iz izpodbijanega sklepa. Vprašanje vrednotenja posameznih postavk skladno z odvetniško tarifo pa je stvar presoje pravilne uporabe materialnega prava.
URS člen 33, 156. ZIZ člen 71, 71/2. ZUstS člen 23, 23/1, 28, 28/1, 28/2.
prekinitev izvršilnega postopka - protiustavnost zakonske določbe - odlog izvršbe - obrazloženost sklepa o prekinitvi postopka - postopek pred Ustavnim sodiščem
Sodišče mora pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice glede prekinitve postopka upoštevati splošna načela, ki urejajo pravičen postopek v okviru, ki temelji na pravu. Tako mora pri navedenem izvrševanju upoštevati ne le interes ene stranke, ampak tudi interes drugih strank. Odločitev, ali se postopek prekine, mora biti posledica tehtanja zadevnih interesov.
izvršilni postopek - predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - subjektivni rok za vložitev predloga - prepozen predlog
Zaradi preprečitve zlorab, ko dolžniki v izvršilnem postopku zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti uporabljajo za zavlačevanje postopka, je bil z novelo ZIZ-L določen primerno dolg subjektivni rok, v katerem mora stranka predlagati razveljavitev potrdila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00035335
OZ člen 1012, 1019. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 212, 214, 214/2.
kreditna pogodba - odstop od kreditne pogodbe - odstop od kreditne pogodbe in predčasna vrnitev kredita - porok in plačnik - odgovornost poroka za plačilo - postopek osebnega stečaja - stečaj nad glavnim dolžnikom - navajanje dejstev in predlaganje dokazov - trditveno breme - zanikanje dejstev - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - višina terjatve - odločanje v pritožbenem postopku - prekinitev pravdnega postopka zaradi stečaja
Toženka se je za plačilo preostalega dolga po kreditni pogodbi zavezala kot porok in plačnik in zato odgovarja enako kot dolžnik na podlagi določb 1012. in 1019. člena OZ. Dejstvo, da sta glavna dolžnica in njen mož kot porok razglasila osebni stečaj, na njeno obveznost nima vpliva.
vrnitev v prejšnje stanje - razlogi za zamudo - nekrivdni razlogi
Vrnitev v prejšnje stanje je mogoče zahtevati samo zaradi razlogov, ki jih predlagatelj ni zakrivil. Glede na to, da iz navedb pooblaščenke nasprotnih udeležencev izhaja, da se nasprotna udeleženca naroka dne 1. 2. 2019 nista udeležila iz razloga, ker sta vedela, da bo na njem prisotna direktorica predlagatelja, njune neudeležbe na naroku dne 1. 2. 2019, po pravilni presoji sodišča prve stopnje ni mogoče šteti za njuno nezakrivljeno dejanjem, ampak za njuno zavestno odločitev.
prekinitev pravdnega postopka - odreditev prekinitve postopka - pogoji za prekinitev pravdnega postopka - postopek za omejitev ali odvzem poslovne sposobnosti - postopek za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo
V skladu s prvim odstavkom 206. člena ZPP odredi sodišče prekinitev postopka v zakonsko določenih primerih, med ostalim tudi, če se je začel postopek za popoln ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranki. Po ugotovitvi prvostopenjskega sodišča vodi Okrajno sodišče v Mariboru postopek postavitve tožnice pod skrbništvo. Pravilno je tudi pojasnilo v obrazložitvi sklepa, da se po uveljavitvi DZ odraslim osebam, ki niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, ne odvzame več poslovne sposobnosti, temveč se jih postavi pod skrbništvo. S tem je izpolnjen zakonski pogoj za odreditev prekinitve postopka.
dejanska trditvena in dokazna podlaga - omejitev izvršbe - predlog dolžnika za drugo izvršilno sredstvo
Na dolžniku je dokazno breme o tem, da tako predlagana preusmeritev izvršbe zadošča za poplačilo denarne terjatve, kar pa pomeni, da mora biti takšna omejitev v korist upnika in da se upnik lahko še vedno poplača na najhitrejši in najenostavnejši način. Ob tem da iz obrazložitve prvostopnega sklepa izhaja, da dolžnik v predlogu za omejitev izvršbe ni navajal nobenih podatkov o višini njegove plače ter je celo navajal, da zadnje leto zaradi bolniškega staleža prejema le nadomestilo plače, je potrditi zaključek sodišča prve stopnje, da dolžnik ni z ničemer izkazal, da bo izvršba z rubežem plače oziroma denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet zadoščala za poplačilo terjatve.
pripor - begosumnost - stalno ali začasno prebivališče tujca v RS - javljanje na policijski postaji
V primeru, ko obtoženec nima bivališča oziroma prebivališča v Republiki Sloveniji, pritožbeno predlagana ukrepa javljanja na policijsko postajo in obljuba, da ne bo zapustil bivališča, ne prideta v poštev za preprečitev obtoženčeve begosumnosti.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00035608
ZOdvT člen 12, 36. ZOdv člen 7, 7/4. ZBPP člen 48. ZPP člen 359.
odločitev o pravdnih stroških - uspeh pravdnih strank - zmotna uporaba materialnega prava - dodelitev brezplačne pravne pomoči - zastopanje na podlagi odločbe o brezplačni pravni pomoči - odmera odvetniških stroškov - znižana nagrada - vrnitev plačil v dobro proračuna sodišča - pristojnost organa - prepoved reformatio in peius
Ker se uspeh pravdnih strank, tudi po zaključenem pritožbenem postopku, ni spremenil, tožnica ni upravičena do povrnitve višjih pravdnih stroškov, kot ji jih je priznalo že sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava tožnici že sedaj priznalo višji znesek stroškov, kot ji dejansko pripada. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da se v primeru dodeljene BPP stranki oziroma odvetniku višina nagrade in izdatkov za zastopanje odmerja na podlagi določb 6. poglavja ZOdvT. V 36. členu ZOdvT je tarifna preglednica, ki določa nagrade v nižjih zneskih od nagrad iz 12. člena ZOdvT, katere prejmejo odvetniki, ki strank ne zastopajo na podlagi BPP. Pri odmeri stroškov za zastopanje na podlagi dodeljene BPP je treba, ne glede na uspeh stranke, uporabiti 36. člen ZOdvT. Znižana nagrada v primeru zastopanja na podlagi BPP velja tudi v času nove Odvetniške tarife, saj je bil z dnem njene uveljavitve dopolnjen 7. člen ZOdv, ki v četrtem odstavku določa, da je odvetnik, ki izvaja storitev BPP, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadla po odvetniški tarifi. Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče v odločitev sodišča prve stopnje ni poseglo, saj te ne sme spremeniti v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo ona.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo tudi 48. člen ZBPP. Po prvem odstavku navedenega člena je upravičenec do BPP, ki je delno ali v celoti uspel v postopku in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova BPP, in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka. Odločitev o tem ali in koliko sredstev je dolžan upravičenec do BPP povrniti v proračun Republike Slovenije, po določbah ZBPP ni v pristojnosti pravdnega oziroma razpravljajočega sodišča, temveč pristojnega organa za BPP. O obsegu nudenja BPP, izplačilu stroškov iz proračuna in (morebitni) povrnitvi izplačanih sredstev v proračun odloča organ za BPP s sklepom v posebnem (upravnem) postopku, saj je ta tudi izdal odločbo o dodelitvi BPP.
Pravdno sodišče ni pristojno za odločanje o dolžnosti upravičenca do BPP za vračilo dela sredstev v proračun Republike Slovenije.
posojilna pogodba - družbena pogodba - neposredno izvršljiv notarski zapis kot izvršilni naslov - notarski zapis pogodbe - notar iz tujine
Med pravdnima strankama je bila sklenjena posojilna pogodba in ne družbena pogodba med dvema družbenikoma.
Tožba je bila vložena v Republiki Sloveniji tako, da se za presojo te posojilne pogodbe uporablja slovensko pravo, po katerem pa bi morala biti listina, da bi bila izvršilni naslov, sestavljena v predpisani obliki po Zakonu o notariatu, čemur pa ni tako. Iz obličnosti te pogodbe izhaja le to, da je bila pogodba sklenjena pred romunskim notarjem v ..., kot pa je že povedano ne ustreza obliki za neposredno izvršljivost po slovenskem pravu. V pogodbi je sicer zapisano, da gre za javno listino in za izvršilni naslov, vendar takšen zapis kot že obrazloženo, ne ustreza pojmu neposredne izvršljivosti listine po Zakonu o notariatu.
obveznost izplačila nadomestila plače - delovno razmerje - neupravičena odsotnost z dela - obrazložen ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je v ugovoru zatrjeval, da četudi je bil upnik pri dolžniku v mesecu novembru (konkretno do 22. 11. 2019) še v delovnem razmerju, pa je bil neopravičeno odsoten z dela od 21. 10. 2019 do 22. 11. 2019, ko so mu po postopku izredne odpovedi tudi prekinili pogodbo o zaposlitvi. Take ugovorne trditve pa so zadostile pravnemu standardu obrazloženosti ugovora, saj glede na sodno prakso, obveznost izplačila plače ni avtomatična posledica obstoja delovnega razmerja med strankama, temveč predstavlja protidajatev za opravljeno delo.
ZIZ člen 3, 34, 34/3, 55. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
ugovor dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pomanjkljivi razlogi - izvršba na nepremičnine - sorazmernost posega v zasebno lastnino
Prav tako pa sodišče druge stopnje glede na okoliščino, da ob tem ko predmetna izvršba zaradi izterjave denarne terjatve višini 3.794,99 EUR že teče na plačo in premičnine, pri dovolitvi izvršbe še na 15 dolžnikovih nepremičnin manjkajo razlogi o sorazmernosti posega v dolžnikovo pravico do mirnega uživanja premoženja, saj se glede na določbo 3. člena ZIZ izvršba za poplačilo denarne terjatve lahko dovoli (in opravi) le v obsegu, ki je za njeno poplačilo potreben.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00032518
ZIZ člen 59, 60. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
nedopustnost izvršbe - pravda za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - originarna pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje - izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - zavarovanje posojila - komisorni dogovor - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - načelo enakosti orožij - odmera odvetniških stroškov
Upoštevaje ugovore toženk v smeri pomanjkanja trditev in njihove navedbe, da je bil nakup financiran iz dolžničinega posebnega premoženja, bi moral tožnik svoje trditve, ki sicer predstavljajo le prepis zakonske določbe, konkretizirati (vsaj) s trditvami, na kakšen način sta z dolžnico pridobivala sredstva z delom (trditve glede zaposlitve, opravljanja dejavnosti, ipd.) in v kakšni višini. Izvedba dokazov pomanjkljivih trditev ne more nadomestiti.
Stališče, po katerem bi ena stranka (tožnik) imela možnost v postopku vložiti dve vlogi, nasprotna stranka pa le eno, nasprotuje načelu enakosti orožij v kontradiktornem pravdnem postopku in mu zato ni mogoče slediti.
KZ-1 člen 223, 223/1, 223/2. ZOPOKD člen 25, 25-8. ZGD-1 člen 504.
storilec kaznivega dejanja - kaznivo dejanje oškodovanja tujih pravic - zakonski znaki kaznivega dejanja - lastnik stvari - direktor gospodarske družbe - odgovornost direktorja - odgovornost pravne osebe
Direktor družbe je v smislu vsebine členov 504 ZGD in ostalih tisti, ki na podlagi pooblastila upravlja premoženje družbe in je lahko storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1, ki je bilo storjeno v imenu, na račun ali v korist pravne osebe. Direktor izraža voljo družbe, dolžan je poslovati vestno in pošteno, je odgovoren za poslovanje družbe in deluje v korist lastnikov. Pravna oseba pa je samostojna oseba, katere premoženje je ločeno od premoženja njenih družbenikov in namenjeno gospodarski dejavnosti. Storilec kaznivega dejanja po 223. členu KZ-1 je lahko le lastnik stvari ali premoženja, zoper katerega teče postopek prisilne izvršbe. Namen te zakonske določbe je sankcionirati tista ravnanja, ki v postopku prisilne izvršbe preprečijo upnikovo poplačilo terjatev. Na podlagi 223. člena KZ-1 je pravna oseba odgovorna za to kaznivo dejanje, če njen direktor stori kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti po 240. členu KZ-1.
SPZ člen 64, 64/2. OZ člen 488, 488/1, 489, 490, 490/1, 495.
pravočasnost tožbe - prekluzivni rok - zamuda prekluzivnega roka - izguba pravice - pravna napaka prodane stvari - prodaja ukradenega avtomobila - jamčevanje za pravne napake - obvestitev prodajalca - pridobitev lastninske pravice - sodba presenečenja - razpravno načelo - škoda zaradi zaupanja - odgovornost prodajalca za pravne napake - povrnitev premoženjske škode
Sodišče mora na (po)tek prekluzivnega roka iz 495. člena OZ paziti po uradni dolžnosti, procesnih položajev in pogojev pa stranki tudi ne moreta priznati kot nesporne. Sodišče prve stopnje s tem, ko je ugotavljalo pravočasnost tožbe, ni kršilo razpravnega načela.
Prodajalčeva odgovornost iz 488. člena OZ je podana vselej, ko vzrok za pravno napako izvira iz njegove sfere, ko je torej pravna napaka nastala ali obstajala še pred prenosom lastninske pravice na kupca. Zato vprašanja dobre vere in/ali krivde prodajalca niso pomembna.
Aktiviranje jamčevanja za pravne napake nastopi že, ko si kdorkoli (tretji) lasti (torej ne nujno: ima) kakšno pravico (torej ne nujno le lastninsko), ko torej tretji sklicujoč se na (nekakšno) pravico poseže ali zgolj zagrozi poseči v kupljeno stvar. V takem primeru je dolžnost prodajalca, da pomaga kupcu in stvar pravno »osvobodi« oziroma na kakršenkoli način prepreči, da bi tretji s svojimi zahtevki vznemirjal kupca v mirnem uživanju stvari.
Dejstvo, da je vozilo kot ukradeno zaseženo s strani policije, pomeni pravno napako na vozilu, saj kupcu omejuje uresničevanje lastninske pravice, predvsem imeti vozilo v posesti in ga uporabljati.
Prodajalec se v razmerju do kupca, kadar ta uveljavlja jamčevalne zahtevke iz naslova pravnih napak, ne more uspešno sklicevati na 64. člen SPZ, pač pa bi se lahko na to določilo skliceval le v razmerju do lastnika stvari.
Odgovornost za škodo zaradi zaupanja, ki jo kupec uveljavlja od prodajalca, se ne presoja po splošnih pravilih o poslovni odškodninski odgovornosti, pač pa po posebnih predpostavkah prodajalčeve odgovornosti za pravne napake, med katerimi je tudi sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem prekluzivnem roku (prvi odstavek 495. člena OZ).
Pravila o odgovornosti za pravne napake ne morejo izključiti (naj)splošn(ejš)ega pravila, da je povrnitev škode mogoče zahtevati šele, ko je škoda sploh nastala in ko je tudi po višini znana.
Glede na dosedanji potek kazenskega postopka, glede na dosedanje trajanje osebnih omejevalnih ukrepov, zlasti pa glede na pričujoči zastoj v postopku, ko ni moč trditi, da so razlogi za takšno trajanje postopka in za zastoj v postopku morebiti na strani strank v postopku, ni moč govoriti o spoštovanju določila drugega odstavka 200. člena ZKP.
spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog v gospodarskem sporu majhne vrednosti - nedopustno izpodbijanje dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v sporih majhne vrednosti - procesni pobotni ugovor - izrek sodbe pri pobotnem ugovoru - odločitev o pravdnih stroških - pravdni stroški po uspehu
Po določilu prvega odstavka 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasproti stranki povrniti njene pravdne stroške. Iz določila drugega odstavka istega člena izhaja, da lahko sodišče takrat, kadar stranka v pravdi deloma zmaga, odloči, da vsaka nosi svoje pravdne stroške. Po določilu 157. člena pa mora toženki tožnica takrat, kadar toženka ni dala povoda za tožbo in je pripoznala tožbeni zahtevek v odgovoru na tožbo, preden se je spustila v obravnavanje stvari, povrniti njene pravdne stroške. Iz povzetih določil utegne slediti, da bi bila, če bi tožnica takoj priznala utemeljenost pobotnega ugovora, pravilna odločitev, da vsaka stranka nosi svoje pravdne stroške. Tega pa tožnica v tej pravdi ni storila. Celo v pritožbi je zatrjevala, da pobotni ugovor ni utemeljen. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je stroškovno odločitev oprlo na določilo prvega odstavka 154. člena ZPP.