postopek s pritožbo - pravočasna pritožba - fikcija vročitve - prepozna pritožba
Zoper sodbo, izdano na prvi stopnji, se smejo stranke pritožiti v tridesetih dneh od vročitve prepisa sodbe, če ni v tem zakonu določen kakšen drug rok. V meničnih in čekovnih sporih znaša rok za pritožbo 15 dni (prvi odstavek 333. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti je rok za pritožbo osem dni (tretji odstavek 458. člena ZPP). Pritožba je prepozna , če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo (drugi odstavek 343. člena ZPP).
Ker se je rok za vložitev pritožbe iztekel v četrtek 19. 12. 2019, to pa je pri sodišču delovni dan, bi morala tožena stranka tega dne pritožbo ali izročiti neposredno na sodišču ali jo istega dne poslati priporočeno po pošti in bi se ta dan štel kot dan vročitve sodišču, na katerega je bila naslovljena.
Pravno odločilno dejstvo v zadevi je, da je tožeča stranka umaknila tožbo (2., 4. in 5. točka obrazložitve sklepa), ko je spis že prispel okrožnemu sodišču. Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo sodno takso za postopek na prvi stopnji, ki se je končal z umikom tožbe pred razpisom naroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00035551
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1, 437/1-1.
kaznivo dejanje grožnje - oškodovanec kot tožilec - konkretiziranost opisa kaznivega dejanja - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - objektivna nevarnost - zavrženje obtožnega predloga
Opisane besede in ravnanje v tenorju obtožbe tako nedvomno predstavljajo neločljivo povezano celoto, ki že po naravi stvari lahko pomeni resno in konkretno grožnjo, ki je pri oškodovancu objektivno zmožna povzročiti vznemirjenje ali občutek strahu za življenje, kot na to utemeljeno opozarja pritožba. Objektivno resnost grožnje je namreč treba presojati glede na vse okoliščine konkretnega primera ob upoštevanju vsebine grožnje, konteksta, v katerem je izrečena, odnosa med storilcem in oškodovancem in drugih podobnih okoliščin.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035383
DZ člen 173.
začasna odredba v sporih iz razmerja med starši in otroki - omejitev stikov - ogroženost otroka - izkazana ogroženost otroka - dokazna ocena - dokaz z izvedencem
Izvedeni dokazni postopek je brez dvoma pripeljal do zaključka, da je v konkretnem primeru potrebno začasno zaščititi koristi mladoletne A. z omejitvijo stikov, ki jih ima s svojim očetom.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - USTAVNO PRAVO
VSL00033100
ZST-1 člen 8. ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 323, 323/6, 481, 482, 483, 496. ZUstS člen 23. URS člen 22, 23, 25.
posebna pravila v gospodarskih sporih - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - enako varstvo pravic - plačilo sodne takse ob napovedi pritožbe - sodba s polno obrazložitvijo - postopek po predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine - smiselnost pritožbe - neplačilo sodne takse - domneva umika napovedi pritožbe
Predmetni spor je gospodarski spor na temelju 481. člena ZPP. Obe stranki sta namreč gospodarska subjekta. Ti na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost (prvi in šesti odstavek 3. člena ZGD-1). Prav zaradi tega je zanje značilno, da so bolje organizirani in imajo bistveno večjo stopnjo poznavanja in razumevanja poslovanja, prava ter sposobnosti varovanja svojih interesov v sodnih postopkih kot ostali subjekti, ki so lahko stranke pravdnega postopka (zlasti npr. fizične osebe, ki na trgu ne opravljajo pridobitne dejavnosti). Prav tako pravni promet na področju gospodarskih razmerij zahteva hitro reševanje gospodarskih sporov. Zato je razumljivo, da veljajo določena posebna pravila v gospodarskih sporih (32. poglavje ZPP, kamor sodi tudi določba 496. člena ZPP), ki so, v nekaterih ozirih, za stranke gospodarskih sporov trša (neugodnejša) kot splošna pravila pravdnega postopka.
Člena 23 in 25 Ustave RS sicer dajeta pravico do pravnega varstva in tudi do pritožbe. Izvrševanje teh pravic pa je lahko vezano na zakonske predpostavke, saj drugače teh pravic pravzaprav ne bi bilo mogoče izvrševati. Po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec s tem, ko je izdelavo pisne polne obrazložitve sodbe kot zahtevnega in pri odločanju v celoti gledano tudi zamudnega dela sodišča vezal pri gospodarskih sporih na plačilo sodne takse, ni zanikal pravice do sodnega varstva in ne pravice do pravnega sredstva. S tem ukrepom je dosegel določeno stopnjo racionalizacije v ravnanju tako sodišč, kot tudi strank samih. Z obojim ni presegel ustavnih okvirov.
Prav tako po presoji pritožbenega sodišča zakonodajalec ni presegel okvirov določbe 22. člena Ustave RS. Od gospodarskih subjektov je moč pričakovati večjo sposobnost že na temelju sodbe s skrajšano obrazložitvijo (496. člen v zvezi s šestim odstavkom 323. člena ZPP) presoditi, ali je s plačilom sodne takse smiselno sprožiti izdajo sodbe s polno obrazložitvijo. Odločitev sodišča je namreč z izdajo sodbe s skrajšano obrazložitvijo že znana in zapisana v izreku ter se v sodbi s polno obrazložitvijo ne more več spremeniti.
Namen izrekanja denarne kazni ni kaznovanje toženca, ampak je tudi v tem primeru vplivati na toženčevo voljo, da spoštuje sodno odločbo (začasno odredbo), katere cilj je varstvo koristi otrok pravdnih strank, in s tem učinkovito uresničiti tožničino pravico do sodnega varstva.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00035382
SPZ člen 32. ZPP člen 274, 274/1. ZIZ člen 272, 272/1.
zavrženje tožbe - procesna predpostavka za tožbo - pravočasnost tožbe - prepozna tožba - tožba zaradi motenja posesti - prekluzivni rok za vložitev motenjske tožbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - verjeten obstoj terjatve
Prvo sodišče je ugotovilo, da je tožnik izvedel za motenje in storilca najkasneje 20. 9. 2019. Te ugotovitve pritožba ne izpodbija. Ker je bila tožba v tej zadevi vložena 26. 12. 2019, je bila vložena prepozno, po preteku prekluzivnega roka 30 dni iz 32. člena SPZ. Posledica zamude tega roka je, da tožnik v tej zadevi ni upravičen do sodnega varstva zaradi zatrjevanega motenja njegove posesti. Pravočasnost tožbe zaradi motenja posesti je procesna predpostavka. Če ni izpolnjena, obravnavanje tožbe ni dopustno, saj je treba tožbo zavreči, kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče (prvi odstavek 274. člena ZPP).
stiki otroka s staršem - odvzem pravice do stikov z otrokom - otrokova korist
Iz pritožbi priloženih listin izhaja le to, da ima A. A. nasprotnega udeleženca rad in si želi stikov z njim, kar pa glede na dejanske ugotovitve prvega sodišča o negativnem ravnanju nasprotnega udeleženca v starševski vlogi nikakor ne pomeni, da bi bili v takšni nespremenjeni situaciji stiki A. A. tudi v korist. Nasprotni udeleženec očitno ne dojema škodljivosti svojega neodgovornega vedenja, saj ni poiskal nobenih oblik strokovne pomoči, ki bi mu koristile pri odpravljanju neprimernega ravnanja. Odločitev prvega sodišča o začasnem odvzemu pravice do stikov je glede na ugotovljene okoliščine pravilna.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00032558
KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2. ZKP člen 372, 372-1.
kaznivo dejanje grožnje - obarvani naklep - konkretizacija zakonskih znakov - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - ali je dejanje kaznivo dejanje
Opisan način grdega ravnanja obdolžencu očitano kaznivo dejanje grožnje iz 135. člena KZ-1 pravno opredeljuje v njegovi kvalificirani obliki, po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom tega člena. Pri tem je grožnja vsebovana v opisanem napadu obdolženca na oškodovanca, torej je udejanjena v grdem ravnanju, iz opisa, da je obdolženec z oškodovancem grdo ravnal zato, da bi ga ustrahoval in vznemiril, ter načina njegovega ravnanja in navedbe, da je oškodovancu s tem povzročil občutek prestrašenosti, pa je ustrezno konkretiziran tudi namen obdolženčevega ravnanja oziroma obarvan naklep. Izrek sodbe torej vsebuje konkretizacijo vseh subjektivnih in objektivnih zakonskih znakov kaznivega dejanja grožnje iz drugega v zvezi s prvim odstavkom 135. člena KZ-1.
zavarovanje dokazov - predlog za zaslišanje priče - dokazno breme - dokazni standard verjetnosti - domneva
Zgolj na podlagi domnevne pričine starosti ni mogoče sklepati na obstoj pogojev iz prvega odstavka 264. člena ZPP za zavarovanje dokazov. Dokazno breme glede obstoja zakonsko predvidenih pogojev za zavarovanje dokazov je na strani predlagatelja, v konkretni zadevi tožnika, ki tega svojega bremena ni zmogel.
ponovni predlog za oprostitev plačila sodne takse - spremenjene okoliščine - trdtiveno in dokazno breme - zavrženje predloga
Po dovolitvi taksne olajšave (to je odloga ali obročnega plačila taksne obveznosti) plačilo sodne takse ni več procesna predpostavka za vsebinsko obravnavanje strankine vloge, temveč pride v poštev samo še prisilna izterjava neplačane sodne takse.
Tožnik v ponovnem predlogu za taksno oprostitev ni navedel oziroma izkazal bistveno spremenjenih okoliščin od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu za taksno oprostitev.
Po določbi drugega odstavka 13. člena ZST-1 sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks velja samo v postopku, za katerega je bil izdan. Glede na navedeno ni pravno pomembno pritožbeno sklicevanje na taksno oprostitev za plačilo nižjih zneskov sodnih taks v dveh drugih sodnih postopkih. Tudi sicer sodišče ni absolutno vezano na podobne odločitve v drugih primerih iz sodne prakse, temveč na tehtnost argumentov teh odločitev.
V razpravni dvorani se po razglasitvi sodbe in med obrazložitvijo razlogov za odreditev pripora prav gotovo ni odvijala razprava o vprašanjih javnega pomena, obdolženec pa ni izrazil ne kritike ne komentarja k sojenju oz. k odločitvi. Če se sodnico med izvrševanjem sodne funkcije nazove s "prasico", in to s strani osebe, ki je navzoča kot javnost, tega nikakor ni mogoče umestiti pod (vsaj) žaljivo kritiko njenega dela, obrambo pravic ali varstvo upravičenih koristi. Preprosto zato, ker od psovke ni nikakršne (družbene) koristi, razen zadovoljstva tistega, ki jo izreka.
Obdolženčevo izražanje ni bilo usmerjeno v grajo (kritiko) oškodovankinega dela, ampak je merilo izključno na njeno osebno žalitev in ponižanje. Takšno izražanje pa ne more uživati neomejenega varstva pravice do svobode izražanja. Omenjena pravica je namreč namenjena zaščiti svobodnega izmenjevanja mnenj, v obdolženčevem ravnanju pa ni mogoče prepoznati teženj po kakršnikoli izmenjavi mnenj, ampak zgolj namen osebnega ponižanja, preziranja in sramotenja oškodovanke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00041239
ZKP člen 10. KZ-1 člen 228, 228/1.
kaznivo dejanje izsiljevanja - kazenski postopek - postopek o prekršku - prepoved ponovnega sojenja - opis kaznivega dejanja - prekrivanje prekrška in kaznivega dejanja - opis prekrška
Kot to v izpodbijanem sklepu pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se plačilni nalog številka z dne 3. 5. 2019 v opisu obdolžencu očitanega ravnanja razlikuje od opisa kaznivega dejanja, saj iz opisa prekrška izhaja le dogajanje po oškodovančevem odhodu iz lokala in torej ne opisuje niti predhodnega dogajanja v lokalu, ne opisuje obdolženčevega sledenja oškodovancu in njegovi ženi in mu tudi ne očita namena pridobitve protipravne premoženjske koristi (razlika v zakonski dispoziciji), kar vse pa je pri obdolžencu očitanem poskusu kaznivega dejanja izsiljevanja del opisa. Tudi po presoji višjega sodišča gre torej le za delno prekrivanje obeh opisov in je podana tako subjektivna kot tudi objektivna identiteta le v delu dogajanja po odhodu oškodovanca in obdolženca iz lokala, kar pa glede na celoten opis, ki izhaja iz izreka sklepa, ki je predmet pritožbene presoje, ne zadosti kriteriju popolne objektivne identitete med prekrškom in kaznivim dejanjem. Pri tem torej glede na obrazloženo ne gre za primer, ko bi opis kaznivega dejanja in opis prekrška izhajala iz enakega opisa dejanja oziroma identičnih ali v bistvenem enakih dejstev.
spor majhne vrednosti - jasnost in nedvoumnost predloga za izvedbo naroka - ugovor pasivne legitimacije - stroški vrtca
Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo in ustrezno pojasnilo, zakaj dokazni predlog stranke ni že sam po sebi predlog za opravo naroka za glavno obravnavno. Stranki tega sodišče ni bilo dolžno pojasnjevati, da mora to posebej predlagati, saj to določa zakon (prvi odstavek 454. člena ZPP) in gre za uveljavljeno in enotno sodno prakso.
SZ člen 111, 147, 147/1. ZOR člen 23, 73. OZ člen 58. ZPP člen 199, 200, 201, 337, 337/1.
zahtevek na sklenitev najemne pogodbe za nedoločen čas - imetnik stanovanjske pravice - neprofitna najemnina - nezakonito zasedanje stanovanja - priposestovanje - predlog za vpis lastninske pravice - kontrahirna dolžnost - konvalidacija najemne pogodbe - prava neuka stranka - stranska intervencija
Tožnica, ki v zahtevanem roku iz 147. člena SZ ni zahtevala sklenitve najemne pogodbe, hkrati pa niti ni bila imetnica stanovanjske pravice, kljub dolgoletnemu bivanju v sporni nepremičnini, nima zahtevka na sklenitev najemne pogodbe z novim lastnikom, toženko, v posledici česar je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE - STVARNO PRAVO
VSL00035380
ZPP člen 105a, 339, 339/2, 339/2-8. SPZ člen 32.
ustavitev postopka zaradi neplačane sodne takse - domneva umika tožbe - opozorilo na posledice neplačila sodne takse - motenje posesti - prekluzivni rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti - pravica do sodnega varstva - odvzem možnosti obravnavanja pred sodiščem
Odločitev o domnevi umika tožbe zaradi neplačila sodne takse ima lahko za stranko hude posledice (odvzeta ji je pravica do sodnega varstva), zlasti kadar je vložitev tožbe vezana na prekluziven rok (npr. kot ravno pri motenju posesti). Zato mora biti sodišče, preden tako odločitev sprejme, prepričano, da je bila stranka pravilno opozorjena na posledice – zavrženje tožbe/predloga v primeru, da sodne takse v roku ne bo plačala.
izločitev dokazov - naknadna sodna kontrola - uradni zaznamek o izjavi osumljenca - hišna preiskava - obrazloženost odredbe - vsebina odredbe za hišno preiskavo - preiskava elektronske naprave - privolitev za preiskavo predmetov - razširitev
Sodišče prve stopnje je v posamičnih odredbah za hišno preiskavo jasno navedlo, katere naprave in nosilce s podatki v elektronski obliki, to je telefone, računalnike, diskete, optične medije, spominske kartice ipd., ki bi lahko razkrili vsebino korespondence in dogovarjanj ter poslovanja med osumljenimi oziroma drugimi, s tedaj še neidentificiranimi osebami, ki so pri v izreku odredb opisanih sumljivih poslih sodelovali, naj se ob hišni preiskavi zaseže. To pomeni, da ni šlo za t.i. neselektivne podatke, ki naj bi se pridobivali, pač pa jih je vsebina vseh treh odredb jasno zamejevala, nanašali so se na listinsko dokumentacijo v zvezi s sklenitvijo pogodb o finančnem leasingu družb U. d.o.o., K. d.o.o. in S. d.o.o., na dokumentacijo, ki se nanaša na dolžniško-upniška razmerja A. A. do drugih fizičnih in pravnih oseb, na listinsko dokumentacijo, ki se nanaša na sklenitev kreditne pogodbe, odplačevanje mesečnih anuitet o kreditnih pogodbah in tisto, ki se nanaša na finančno poslovanje družbe U. d.o.o., K. d.o.o. ter še drugih vsebin, ki so jih določale odredbe za hišno preiskavo.
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - pripor - sporazum o priznanju krivde
Okoliščina, da je bil v predmetni zadevi obtožnici priložen že sklenjen sporazum o priznanju krivde, ki sta ga podpisali stranki in zagovornica, ni utemeljen razlog za odpravo pripora obdolžencu. Od dejstva ali bo sodišče prve stopnje sklenjen sporazum o priznanju krivde sprejelo, je namreč odvisno ali bo obdolžencu dejansko izrečena kazen v takšni višini in izvršena na način kot se je pogodil z državnim tožilcem v sklenjenem sporazumu. To bodoče negotovo dejstvo pa na pravilnost prvostopenjske odločitve o podaljšanju pripora obdolžencu ne vpliva.