CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025748
SPZ člen 92, 99, 233, 234. OZ člen 579. ODZ paragraf 971, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465.
varstvo lastninske pravice - posodbena pogodba - prekarij - pridobitev stvarnopravnega upravičenja - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - dogovor o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - priposestvovalna doba - neveljavnost prodajne pogodbe - pogodba o preužitku - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je pravilno presodilo, da je razmerje med pravdnima strankama vsebinsko ustrezalo (le) posodbeni pogodbi, kot jo je v času sklenitve dogovora o uporabi zidanice urejal ODZ v paragrafu 971 in naslednjih, oziroma kot je zdaj urejena v 579 in naslednjih členih OZ. Pravilno so zavrnjeni toženčevi ugovori o njegovih stvarnopravnih upravičenjih (lastninski pravici oziroma služnosti pravici stanovanja in užitka) na vtoževani nepremičnini in tožbenemu zahtevku tožnice ugodeno na podlagi 92. in 99. člena SPZ.
Osrednja lastnost služnostne pravice stanovanja in užitka je trajnost in nepreklicnost razmerja, osrednja lastnost prekarističnega razmerja pa brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, ki je dovoljena za določen čas oziroma do preklica, če čas trajanja uporabe ni določen, kot je ugotovilo sodišče v obravnavnem primeru.
postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - prostorski akti - pravica uporabe na stavbnem zemljišču v družbeni lasti - pravica uporabe na funkcionalnem zemljišču - redna raba nepremičnine - upravna dovoljenja
Sodišče mora pri ugotavljanju obsega pripadajočega zemljišča upoštevati in ocenjevati vse kriterije iz prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je na podlagi njihove celovite presoje izhajalo iz prostorskih aktov, iz katerih je (bil) razviden obseg pripadajočega zemljišča, rešitev, do katere je prišlo z uporabo tega merila, pa dopolnilo s kriterijem pretekle redne rabe zemljišča okrog stavbe, ki sprejeto odločitev dodatno potrjujejo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00025082
SZ-1 člen 71. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 352, 355.
dobava toplotne energije - terjatev dobavitelja do posameznega etažnega lastnika - razdelitev obratovalnih stroškov med etažne lastnike - upravnik - dolžnost sporočanja podatkov - odgovornost upravnika za plačilo dobaviteljem - odškodninska odgovornost upravnika - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - nasprotje v razlogih sodbe
Dejstvo, da tožena stranka tožeči stranki še vedno ni sporočila potrebnih podatkov za vložitev tožbe zoper posameznega dolžnika, ne pomeni, da tožeči stranki škoda še ni nastala oziroma da zastaralni rok za njeno odškodninsko terjatev še ni začel teči. Ko je vsakokrat tožena stranka prekršila obveznost sporočanja, so bile tožeči stranki znane vse okoliščine, na podlagi katerih je lahko in tudi je ugotovila obseg ter višino škode, saj je pripravila seznam dolgovanih obveznosti in izračun zakonskih zamudnih obresti, na podlagi katerih je vložila obravnavano tožbo.
Stališče teorije in sodne prakse, da živali na kmetiji predstavljajo pritiklino kmetije, ni v nasprotju s stališčem v sodbi. Ne pomeni namreč, da se pogodbeni stranki ne bi mogli dogovoriti drugače. Tak drugačen dogovor je zato tudi lahko predmet dokazovanja v pravdi.
pogodbena odškodninska odgovornost - kršitev najemne pogodbe - vlaganja v poslovni prostor - vlaganja najemnika - vlaganja najemnika v nepremičnino - pobot (kompenzacija)
Če pogodbena stranka kot dolžnik ne izpolni (izpolnitvene) obveznosti, je nasprotna pogodbena stranka kot upnik upravičen od dolžnika zahtevati izpolnitev dogovorjene pogodbene obveznosti. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, je upnik upravičen zahtevati povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala.
SPZ člen 218, 219, 222. ZPP člen 182, 182/1, 182/3.
prenehanje služnosti na podlagi odločbe - ukinitev stvarne služnosti - utesnitev služnosti - služnost obračanja vozil in kmetijskih strojev - tožba na ugotovitev služnosti - nekoristnost služnosti - prenehanje služnosti zaradi nekoristnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - eventualna kumulacija tožbenih zahtevkov
V predmetni zadevi gre za eventualno kumulacijo tožbenih zahtevkov iz tretjega odstavka 182. člena ZPP, saj tožnik iz določenega razmerja zasleduje različni pravni posledici. S primarnim tožbenim zahtevkom zahteva popolno ukinitev obstoječe stvarne služnosti, medtem ko s podrednim tožbenim zahtevkom zahteva, da se služnost utesni oziroma omeji le na posamezna vozila in kmetijske delovne stroje. Sodišče prve stopnje je v skladu z navedenim tožbena zahtevka tudi obravnavalo in ni imelo razlogov za zavrženje podrednega tožbenega zahtevka, za kar se neutemeljeno zavzema toženec.
Pri presoji koristnosti stvarne služnosti je treba izhajati iz potreb gospodujočega zemljišča, zato je bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje, da dostop s kmetijsko mehanizacijo koristi gospodujočemu zemljišču. Za ukinitev stvarne služnosti ni odločilen ekonomski interes lastnika gospodujočega zemljišča, saj ne gre za osebno služnost. Prav tako ni odločilno vsakodnevno izvajanje služnosti. Čeprav toženec kmetijske dejavnosti ne opravlja vse leto, še vedno uporablja kmetijsko mehanizacijo, s katero do gospodujočega zemljišča pripelje pridelke in poljščine. Tudi če služnostno pravico obračanja s kmetijskimi delovnimi stroji koristi sezonsko, nekajkrat na leto, gre za redno rabo služnosti zaradi potreb gospodujočega zemljišča. Ravno zaradi njenega občasnega izvrševanja pa služnost v tem delu ne predstavlja prehudega posega v tožnikovo lastninsko pravico. Občasno sta zaradi dobave kurilnega olja, lesa in prihoda intervencijskih vozil na gospodujoče zemljišče potrebna dostop in obračanje na služečem zemljišču, zato se je sodišče prve stopnje utemeljeno ukvarjalo z možnostjo obračanja tovornih in specialnih vozil. Obstoječa stvarna služnost namreč obsega obračanje z vsemi vozili in kmetijskimi delovnimi stroji ter priklopniki, pri čemer je izvedenec pojasnil, da v pojem vozila spadajo tudi tovorna vozila.
postopek v sporu majhne vrednosti - vračunanje obresti - delno plačilo dolga - odločitev o stroških postopka - pogoji za delni umik tožbe - sporočilo o plačilu zneska
Tožeča stranka po delnem plačilu tožbe ni (delno) umaknila. Zato je sodišče prve stopnje, po tem, ko je presodilo, da je terjatev tožeče stranke pred delnim plačilom tožene stranke po temelju in višini obstajala, delno plačilo tožene stranke vračunalo na podlagi določbe 288. člena OZ in tožbeni zahtevek tožeče stranke v pretežnem delu zavrnilo. Posledično je o izvršilnih in nadaljnjih pravdnih stroških pravilno odločilo na podlagi tretjega odstavka 154. člena ZPP (v zvezi s 155. člena ZPP in 38. členom ZIZ), in ne na podlagi 158. člena ZPP, ki govori o tem, kdo nosi stroške postopka v primeru umika tožbe. Toženi stranki torej obveznost, da tožeči stranki povrne izvršilne stroške, sploh nastala ni. Zato poračunavanje teh stroškov na podlagi 288. člena OZ ne pride v poštev.
ZPP člen 115, 115/1, 213, 213/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
oprava naroka v odsotnosti stranke - prepozen predlog za preložitev naroka - neupravičen razlog za sklepanje, da bo narok preložen - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - priznana dejstva - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - pavšalni znesek stroškov
Za opravo naroka za glavno obravnavo v odsotnosti toženca so bili izpolnjeni vsi pogoji. Toženec je bil pravilno vabljen, predlog za preložitev naroka pa je poslal prepozno, pri čemer ni izkazal, zakaj ga ni mogel podati pravočasno.
Zavrnitev dokaznega predloga toženca za njegovo zaslišanje ne pomeni bistvene kršitve postopka, saj toženec ni podal konkretnih navedb, ki bi utemeljevale zavrnitev tožbenega zahtevka.
transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - reintegracija - sodna razveza - uporabnik - nova zaposlitev - agencijski delavec - delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku
Tudi v primeru, kadar uporabnik delodajalcu, ki posreduje delo delavcu, da napačne podatke o pogojih oziroma zakonskih razlogih iz prvega odstavka 54. člena ZDR-1 za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, pride do transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas v skladu z določbo 56. člena ZDR-1, ki določa posledice nezakonito sklenjene pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Za zavrnitev reintegracijskega zahtevka in za sodno razvezo ne more biti odločilna okoliščina, da tožniku ni mogoče zagotoviti dela pri uporabniku, pri katerem je bil tožnik zaposlen na podlagi pogodb o zaposlitvi za določen čas. Tožena stranka je delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu delodajalcu, zato lahko delavca napoti h kateremu koli uporabniku. Dejstvo, da se je tožnik v času trajanja sodnega spora zaposlil pri drugih delodajalcih in da je bil tudi v času izdaje izpodbijane sodbe zaposlen pri drugem delodajalcu, na pravico do reintegracije ne more vplivati.
Tožnikove poškodbe sodijo po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb med lahke (II.; enostavni zlomi brez premika - zlom četrtega ledvenega korpusa vretenca in zlom koželjnice, udarnine in zvin zapestja), zanje pa mu je bila odmerjena odškodnina, ki ustreza približno 17 neto povprečnim plačam na zaposlenega v RS, kar ne odstopa od prisojenih odškodnin v podobnih primerih.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - prepovedni tožbeni zahtevek - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - ekonomski interes
Ne glede na to, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna oziroma mogoča, kot v obravnavanem primeru, ko je vznemirjanje lastninske pravice prenehalo, ker je toženec z gradbenimi deli zaključil, lahko tožnik skladno z določbo 99. člena SPZ zahteva prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka še ne narekuje tudi zavrnitve zahtevka na prepoved eventualnih bodočih vznemirjanj.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00027430
OZ člen 131, 174, 174/1, 179, 179/1, 179/2, 352, 352/1.. ZPP člen 357a.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - nepremoženjska škoda - pravična denarna odškodnina - strah - renta - tuja nega in pomoč - zastaranje
Po prvem odstavku 352. člena OZ začne teči triletni (subjektivni) zastaralni rok, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil, in ne od nastanka škode. Od nastanka škode začne teči petletni (objektivni) zastaralni rok, ki v konkretnem primeru ni potekel.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - nedopustna pritožba - nedovoljena pritožba - krog udeležencev postopka - pridobitev položaja udeleženca - prijava udeležbe v postopku - pritožba osebe, ki nima te pravice
Pritožnica, ki naj bi bila etažna lastnica posameznega dela stavbe na naslovu Ulica 14, Ljubljana, svoje (samostojne) udeležbe v postopku na prvi stopnji ni prijavila, zaradi česar tudi ni pridobila položaja (samostojnega) udeleženca. Navedeno pomeni, da sama ni upravičena do vložitve pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje 31. 12. 2018. Takšno pravico je imel tretji udeleženec, to je skupnost vsakokratnih etažnih lastnikov z naslovom Ulica 14 in 16, Ljubljana (ki jo zastopa upravnik stavbe A. d.o.o.), ki pa pritožbe ni vložil.
ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00027176
Direktiva 2009/103/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o zavarovanju civilne odgovornosti pri uporabi motornih vozil in o izvajanju obveznosti zavarovanja takšne odgovornosti člen 12, 12/1, 13, 13/3. ZOZP člen 7, 7/1, 17.
odškodninski spor - zavarovalna pogodba - obvezno avtomobilsko zavarovanje - zavarovanje avtomobilske odgovornosti - pravica do odškodnine - izguba zavarovalnih pravic - izguba pravic iz obveznega zavarovanja - alkoholiziranost voznika - zavarovanec kot oškodovanec - lastnik avtomobila - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - soprispevek oškodovanca - nične določbe splošnih pogojev - pravica do regresa - sopotnik kot oškodovanec
V skladu s 17. členom ZOZP pravice do odškodnine iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti nimajo voznik vozila, zavarovalec, lastnik, solastnik in skupni lastnik vozila, s katerim je bila povzročena škoda za škodo na stvareh, in oškodovanci iz tretjega odstavka tega člena. Samo ti zahtevki so lahko izključeni oziroma nimajo zavarovalnega kritja, vse druge osebe so oškodovanci iz zavarovanja avtomobilske odgovornosti oziroma tretje osebe. Ker se zavarovanje prenaša z vozilom, je lastnik vozila, ko je sopotnik v lastnem vozilu, oškodovanec in ima pravico zahtevati odškodnino za utrpelo nepremoženjsko škodo. Njegova škoda na stvareh pa je po drugem odstavku 17. člena ZOZP izključena. Navedena določba je torej v skladu s 1. točko 12. člena Direktive 2009/103/ES. Ostane odgovor na vprašanje, kaj pomeni izguba zavarovalnih pravic iz 7. člena ZOZP oziroma iz tu obravnavanih zavarovalnih pogojev toženke. Že prvi odstavek 7. člena jasno pove, da zavarovalnica nasproti oškodovancu ne more uveljavljati ugovorov, ki jih ima proti svojemu zavarovancu, ker ta ni ravnal po zakonu, zavarovalni pogodbi in zavarovalnih pogojih. Ker se v obravnavanem primeru voznik ni ravnal po zakonu in je vozil vinjen, ima toženka po 7. členu ZOZP pravico do regresa v višini kot jo določa ta člen. Ne sme pa zavrniti zavarovalnega kritja tožniku kot oškodovancu. Stališče sodne prakse je, da je treba varovati oškodovanca, čeprav je to zavarovalec, zavarovanec ali lastnik vozila (zavarovalna polica v prilogi B 1), ki pa ni krivi voznik. Zato se v primerih, kot je tu obravnavani, odgovornost sopotnika oziroma tretje osebe kot oškodovanca iz prometne nesreče presoja po splošnih pravilih civilne odgovornosti v okviru soprispevka.
ZFPPIPP člen 382, 382/1, 384, 384/6, 399, 399/2, 399/2-1.
namen postopka osebnega stečaja - začetek osebnega stečaja - pravni interes za vložitev predloga - ovira za odpust obveznosti
Pritožnica trdi, da je res, da nima sredstev, iz katerih bi se njeni upniki lahko poplačali, iz česar izhaja, da osnovnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
Prav tako dolžnica ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da obstaja ovira za odpust obveznosti iz druge alineje 2. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP, saj je bil njen predlog za odpust obveznosti, ki ga je podala v postopku osebnega stečaja St 000, pravnomočno zavrnjen zaradi kršitev obveznosti iz šestega odstavka 384. člena ZFPPIPP, od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za odpust obveznosti pa še ni preteklo deset let. Ob povedanem se izkaže, da tudi sekundarnega namena postopka osebnega stečaja ni mogoče doseči.
imenovanje posebnega revizorja - stroški posebne revizije - doplačilo predujma
Posebni revizor kljub poklicni skrbnosti ni mogel pred prevzemom naloge natančno določiti vseh stroškov, zlasti ne tistih, ki so izven njegove sfere, ampak jih je lahko le ocenil. Dodatni predujem je bil potreben in sodišče prve stopnje je pravilno sledilo predlogu posebnega revizorja.
ZPP člen 180, 180/3, 252, 252/1, 254, 254/2, 311. OZ člen 167, 169, 174, 174/1.
denarna odškodnina - denarna renta - bodoča škoda - nižji dokazni standard - pravna podlaga tožbenega zahtevka - usmerjanje dela izvedenca
Izraz renta se uporablja za razne vrste periodičnih plačil. OZ izraza ne definira, omenja pa rento kot obliko odškodnine. Ko govorimo o renti, imamo torej v mislih denarno odškodnino. Posebnost rente je, da skupen znesek odškodnine v trenutku odločanja ni znan, plačuje pa se periodično v vnaprej določenih zneskih. Gre torej za bodočo škodo. Škodo, ki je nastala do zaključka glavne obravnave, pa je mogoče ugotoviti v enem znesku, ob sojenju je tudi v celoti dospela. Takšne škode ni več treba prognozirati, ker gre za pretekle dogodke, preteklo škodo. Razloga za znižanje dokaznega standarda torej ni. Dokazni standard (in pri renti izjema od prvega odstavka 311. člena ZPP) pa sta tudi praktično edini pomembni razliki med že zapadlo škodo, za katero prisodi sodišče odškodnino v enkratnem znesku (drugače povedano: v seštevku), in še ne zapadlo ali bodočo škodo, za katero sodišče prisodi odškodnino v obliki rente.
Sodišče je tisto, ki vodi dokazovanje z izvedenci.
rok za vložitev tožbe na nedopustnost izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče prve stopnje bi moralo šteti začetek 30 dnevnega roka od dneva, ko je bila tožnikoma odločba vročena. Da bi lahko tožnika izvršila svojo pravico do vložitve tožbe, sta morala biti z odločitvijo pritožbenega sodišča seznanjena. 30-dnevni rok za vložitev tožbe za nedopustnost izvršbe je tako začel teči z vročitvijo pritožbenega sklepa s 26. 11. 2014, za katerega sta pritožnika sama v pritožbi navedla, da sta ga prejela 24. 12. 2014.
svoboda izražanja - pravica do zasebnosti - pravica do časti, dobrega imena in zasebnosti - objava mnenja - objektivna presoja žaljivosti - direktor občinske uprave - javna oseba - tehtanje pravic v koliziji - vsebina izjave - kritična vrednostna sodba
Pomembno izhodišče za vrednotenje izjav je razlikovanje med izjavami o dejstvih in vrednostnimi sodbami (mnenji). Obstoj dejstev je namreč mogoče dokazovati, resničnosti vrednostnih sodb pa ne. Pri vrednostnih sodbah oziroma mnenjih za sorazmernost posega zadošča izkaz zadostne podlage v dejstvih. Negativna vrednostna sodba je nedopustna le, če nima nikakršne podlage v dejstvih, ki bi jo podpirala, oziroma če gre onkraj predmeta razprave in se sprevrže v osebno sramotenje in ponižanje.
Sodišče mora pri tehtanju pravic v koliziji upoštevati okoliščine primera kot celote. Pri tem tehtanju ni dovolj upoštevati le vsebine sporne izjave, temveč je treba upoštevati celotni kontekst, v katerem je do nje prišlo.
Toženec je objavo naslovil na skupino, katere namen je razprava o lokalno pomembnih temah, vsebina objav pa ni presegla lokalnega okolja. V tem okolju pa so ljudje objave lahko umestili med ostale razpoložljive informacije o delovanju občine in ravnanju tožnika kot direktorja občinske uprave ter si ustvarili lastno mnenje o njihovi vsebini. Četudi je tožnik trpel določene negativne občutke, pa ni dokazal, da bi imele toženčeve objave zanj ali njegove bližnje dolgoročnejše ali občutnejše posledice. Tudi upoštevajoč posledice objav je zato v koliziji tožnikovih pravic do zasebnosti ter časti in dobrega imena ter toženčeve pravice do svobode govora treba dati prednost slednji.
poslovodna oseba - odločitev o pravdnih stroških - uspešnost poslovanja
Na podlagi 72. člena ZDR so lahko v pogodbi o zaposlitvi s poslovodno osebo pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja urejene drugače, to je tudi izven omejitev iz 7. člena ZDR, med drugim tudi v zvezi s plačilom za delo. Pravico do nagrade sta stranki uredili v 6. členu pogodbe o zaposlitvi. Določili sta, da tožniku pripada nagrada, če dobiček glede na celotni kapital na dan zaključnega računa družbe predstavlja donos, ki je višji od rasti cen življenjskih potrebščin za leto, v katerem se ugotavlja poslovni rezultat. Višina nagrade iz dobička ne sme presegati 10 % od dela čistega dobička tekočega poslovnega leta in hkrati ne sme presegati višine treh bruto plač direktorja (prvi odstavek). Dogovorili sta se, da se nagrada izplačuje enkrat letno za nazaj, in sicer po potrditvi bilančnega izkaza družbe (drugi odstavek). Sodišče prve stopnje je torej utemeljeno sledilo tožniku, ki je zaradi navedenega pogodbenega določila imel pričakovanje, da prejme dodatno plačilo, poleg sicer dogovorjene plače iz 8. člena pogodbe o zaposlitvi. Priznanje pravice do nagrade in njeno izplačilo glede na vsebino citiranega določila pogodbe ni vezano na sklep lastnikov družbe oziroma skupščine, temveč je pogojeno le z obstojem dobička v višini donosa, ki je višji od rasti cen življenjskih potrebščin za leto, v katerem se ugotavlja poslovni rezultat.