izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - izostanek z dela
Z vidika presoje odpovednega razloga iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 ni pomembno, ali je bil izostanek z dela opravičen ali ne.
Poleg odpovednega razloga iz prvega odstavka 110. člena ZDR-1 mora biti za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 109. člena ZDR, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Pri presoji tega pogoja pa je pomembno (tudi), ali je izostanek z dela opravičen ali ne.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sprememba sistemizacije - sodna razveza - denarno povračilo
Že iz opisov del ukinjenega delovnega mesta in novega sistemiziranega delovnega mesta izhaja, da so delovne naloge in zadolžitve na obeh delovnih mestih enake. Ker je bila sprememba sistemizacije v zvezi s tožnikovim delovnim mestom navidezna, je izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
ZOdvT člen 14, 19. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 3102, 3220. ZPP člen 154, 155, 157, 165.
povrnitev pravdnih stroškov - nagrada za narok - nagrada za narok v ponovljenem postopku
V primeru, da je zadeva vrnjena v odločanje sodišča prve stopnje, je nagrada za narok v ponovljenem postopku priznan strošek (opomba št. 3 v 4. točki 3. dela Odvetniške tarife).
ZPP člen 115, 115/1, 213, 213/2, 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-8. Odvetniška tarifa (2015) člen 11, 11/3.
oprava naroka v odsotnosti stranke - prepozen predlog za preložitev naroka - neupravičen razlog za sklepanje, da bo narok preložen - zavrnitev dokaznega predloga - pomanjkljiva trditvena podlaga - priznana dejstva - odločitev o izvršilnih stroških v pravdi - pavšalni znesek stroškov
Za opravo naroka za glavno obravnavo v odsotnosti toženca so bili izpolnjeni vsi pogoji. Toženec je bil pravilno vabljen, predlog za preložitev naroka pa je poslal prepozno, pri čemer ni izkazal, zakaj ga ni mogel podati pravočasno.
Zavrnitev dokaznega predloga toženca za njegovo zaslišanje ne pomeni bistvene kršitve postopka, saj toženec ni podal konkretnih navedb, ki bi utemeljevale zavrnitev tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025748
SPZ člen 92, 99, 233, 234. OZ člen 579. ODZ paragraf 971, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1465.
varstvo lastninske pravice - posodbena pogodba - prekarij - pridobitev stvarnopravnega upravičenja - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - dogovor o ustanovitvi služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - priposestvovalna doba - neveljavnost prodajne pogodbe - pogodba o preužitku - zavrnitev dokaznega predloga
Sodišče je pravilno presodilo, da je razmerje med pravdnima strankama vsebinsko ustrezalo (le) posodbeni pogodbi, kot jo je v času sklenitve dogovora o uporabi zidanice urejal ODZ v paragrafu 971 in naslednjih, oziroma kot je zdaj urejena v 579 in naslednjih členih OZ. Pravilno so zavrnjeni toženčevi ugovori o njegovih stvarnopravnih upravičenjih (lastninski pravici oziroma služnosti pravici stanovanja in užitka) na vtoževani nepremičnini in tožbenemu zahtevku tožnice ugodeno na podlagi 92. in 99. člena SPZ.
Osrednja lastnost služnostne pravice stanovanja in užitka je trajnost in nepreklicnost razmerja, osrednja lastnost prekarističnega razmerja pa brezplačna prepustitev rabe tuje stvari, ki je dovoljena za določen čas oziroma do preklica, če čas trajanja uporabe ni določen, kot je ugotovilo sodišče v obravnavnem primeru.
vpogled v spis - izjava priče - dovolitev vpogleda v sodni spis - pravni interes za pregled spisa
Ker je priča izkazala pravni interes, da vpogleda v spis, in sicer v svojo izjavo na določenih listovnih številkah, je sodišče prve stopnje pravilno dovolilo ta vpogled. Pritožnica nima prav, da priča nima te pravice.
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1, 44, 44/1, 47, 47/4.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - formalni udeleženci postopka - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - prostorski akt - grajeno javno dobro - javna površina - pretekla raba zemljišča - zemljišče namenjeno za redno rabo stavbe - pravica uporabe
Kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi v novem zakonu (ZVEtl-1) niso določeni kot primarni in sekundarni, ampak so na abstraktni ravni določeni enakovredno in jim je ustrezno težo dolžno dati sodišče ob upoštevanju namena zakona in okoliščin obravnavanega primera. Tako je sodišče prve stopnje kot enega izmed meril pravilno upoštevalo tudi preteklo redno rabo zemljišča, ki je, glede na zakonodajno gradivo, namenjeno ravno popravi rezultatov dobljenih na podlagi merila iz prve točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Pripadajoče zemljišče je določilo upoštevajoč celovito presojo vseh štirih meril.
Glede na ugotovitev, da je zemljišče že vse od izgradnje stavbe funkcionalno povezano s stavbo ter je bilo že od takrat dejansko namenjeno redni rabi stavbe ter potrebam njenih stanovalcev, lastniki posameznih delov stavbe na tem zemljišču niso imeli le omejenega pričakovanja bodoče deljene rabe, ampak pravico uporabe, ki je z nakupom posameznih delov stavbe nanje prešla ex lege na podlagi zakona. Ker cesta ni bila nikoli zgrajena, niti niso izkazane druge okoliščine, ki bi utemeljevale sklep o izgubi te pravice, je tako pravilno stališče sodišča prve stopnje, da so bili lastniki posameznih delov stavbe ob uveljavitvi ZLNDL imetniki pravice uporabe na tem zemljišču, ki se je transformirala v (so)lastninsko pravico vsakokratnih lastnikov posameznih delov stavbe (prvi odstavek 44. člena ZVEtL-1).
plačilo uporabnine - predlog za prekinitev postopka - zavrnitev predloga - predhodno vprašanje - predmet presoje - ugotovitev lastninske pravice - pripadajoče zemljišče k stavbi - razveljavitev odločbe - obseg odločanja v nepravdnem postopku - tehtanje pravic
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da lastninska pripadnost sporne nepremičnine ne more biti predmet postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča, ki teče na podlagi določb ZVEtL-1. Po uveljavitvi ZVEtL (kot predhodnika ZVEtL-1) so bila stališča sodne prakse o tem, o katerih vprašanjih, povezanih z lastninsko pripadnostjo spornih nepremičnin, odloča sodišče v nepravdnem postopku, katera pa so pridržana odločanju v pravdnem postopku, deloma različna. Vrhovno sodišče se je v zadevi II Ips 322/2013 z dne 6. 2. 2014, na katero se opira pritožba, izreklo prav o vprašanju, ali se v primeru spornih dejstev, pomembnih za odločitev o lastninski pripadnosti nepremičnine, odloča v nepravdnem ali v pravdnem postopku, izreklo v prid postopka po ZVEtL. V kasnejših odločitvah so nižja sodišča sledila temu stališču.
V obravnavani zadevi je tako treba ovrednotiti ravnanje strank v zvezi z ugotavljanjem lastninske pripadnosti sporne nepremičnine v tem in v predhodnih postopkih ter s tem v zvezi oceniti verjetnost za uspeh tožencev v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, in fazo postopka, v katerem so toženci vložili predlog v nepravdnem postopku, ter z vidika pravice stranke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oceniti, kako bi prekinitev postopka vplivala na odložitev odločitve v tej zadevi.
Tudi v postopku po ZVEtL-1 mora predlagatelj izkazati pravno podlago za pridobitev lastninske pravice na zemljišču, za katerega trdi, da predstavlja pripadajoče zemljišče k stavbi. Zgolj nemotena posest ne zadostuje.
Fizična delitev je predvidena za objekte solastnine, ki so po svoji naravi deljivi, pri čemer solastniku pripade tisti del, za katerega izkaže upravičen interes. Če je predmet solastnine nedeljiv ali je delitev mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari, se opravi civilna delitev. Glede delitve skupnega premoženja je to določilo smiselno uporabljivo.
Zaradi predlagateljičinega odklanjanja obsežnih gradbenih posegov v hišo – ne glede na njihovo vrednost – fizična delitev ni sprejemljiva.
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/4. ZST-1 tarifna številka 1111. ZPP člen 40, 41, 41/1.
vrednost spornega predmeta - podlaga za odmero takse - taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - zavrženje tožbe
Na obstoj tožnikove taksne obveznosti ne vpliva okoliščina, kdaj ga je prvo sodišče (ki pravo pozna in zato tudi ve, kaj določa ZDOdv) pozvalo k predložitvi potrdila iz četrtega odstavka 27. člena ZDOdv. Taksni zavezanec je dolžan plačati sodno takso za pravdni postopek v odmerjeni višini tudi v primeru zavrženja tožbe, ne glede na to, kdaj je prišlo do njenega zavrženja.
varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - negatorna tožba - prepovedni tožbeni zahtevek - restitucijski zahtevek - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - ekonomski interes
Ne glede na to, da vzpostavitev prejšnjega stanja ni potrebna oziroma mogoča, kot v obravnavanem primeru, ko je vznemirjanje lastninske pravice prenehalo, ker je toženec z gradbenimi deli zaključil, lahko tožnik skladno z določbo 99. člena SPZ zahteva prepoved nadaljnjega vznemirjanja. Zavrnitev restitucijskega dela tožbenega zahtevka še ne narekuje tudi zavrnitve zahtevka na prepoved eventualnih bodočih vznemirjanj.
postopek zavarovanja denarne terjatve - začasna odredba - subjektivna nevarnost za uveljavitev terjatve - neenakopravno obravnavanje upnikov - trditvena podlaga - trditvena stiska - kontradiktornost v postopku zavarovanja - varščina kot pogoj za začasno odredbo
Trditve o odprtju računa v tujini in selektivnem poplačilu upnikov (z asignacijami in cesijskimi pogodbami), če bi jih upnik uspel verjetno izkazati, utemeljujejo sklepanje o nevarnosti uveljavitve upnikove terjatve zaradi dolžnikovega ravnanja. Pritožbeno sodišče zato ne soglaša s stališčem prvostopenjskega sodišča, da (zadostnega) trditvenega bremena upnik ni zmogel in da zato tudi niso podani pogoji za izdajo začasne odredbe po prvem odstavku 275. člena ZIZ.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025917
KZ-1 člen 208, 208/1, 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje zatajitve - trajajoče kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - vrednost stvari - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec finančne stroke - opis kaznivega dejanja
Kaznivi dejanji poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zatajitve sta t.i. trajajoči kaznivi dejanji, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino, kaznivo dejanje pa je dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja. Storilec torej povzroči protipravno stanje in ga določen čas vzdržuje, pri tem pa ni pomembno, koliko časa le-to tudi traja. Ker v obravnavani zadevi protipravni stanji, ki sta nastali 31. 1. 2017 in 1. 2. 2017, še trajata, saj obdolženec glede na očitke iz obtožbe protipravno prilaščenih stvari, ki so mu bile zaupane, še ni vrnil, je časovna opredelitev očitanih kaznivih dejanj natančno določena. Čas izvršitve kaznivih dejanj pa ne bo trajal v nedogled, kot to zmotno navaja pritožba, saj bosta kaznivi dejanji (v kolikor obdolženec zaupanih stvari prej ne bo vrnil) dokončani najkasneje s pravnomočnostjo morebitne obsodilne sodbe. Materialno je namreč trajajoče kaznivo dejanje dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja, česar pa v obravnavani zadevi glede na podatke spisa še ni mogoče ugotoviti.
predlog za posamezna preiskovalna dejanja - oškodovanec kot tožilec - zavrženje predloga - obvestilo upravičenemu tožilcu o nestrinjanju s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Glede na to, da oškodovanec kot tožilec v obravnavani zadevi ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, in ker se 431/II ZKP uporablja tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj ne strinja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca in predloga ne zavrže. Nestrinjanje z opravo posameznih preiskovalnih dejanj torej sodnik izrazi zgolj z obvestilom tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, in pri tem ne izda posebnega sklepa.
ZPP člen 213, 220, 249, 252, 252/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - ogled kot dokazno sredstvo - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, potem ko je predlagan dokaz z ogledom, ali bo takšen dokazni predlog izvedlo, sprejme sodišče. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, namreč odloča sodišče (213. člen ZPP). Izvedenec ni pristojen sam odločati, ali bo nek dokaz izvedel. Na zahtevo izvedenca se sicer lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje (drugi odstavek 252. člen ZPP), vendar pa mora odločitev o izvedbi dokaza sprejeti sodišče. Izvedenec mora ravnati po navodilih sodišča in izvedensko delo opraviti v obsegu, kot mu je to naložilo sodišče.
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - stroški upravljanja - poslovni prostor
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka šele v dopisu z dne 29. 5. 2017 odpovedala Pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in obratovanju poslovnih prostorov št. 000 z dne 1. 10. 2006. V 3. točki dopisa z dne 29. 5. 2017 je Pogodba izrecno navedena kot (pravna) podlaga za opravljanje storitev upravljanja poslovne stavbe, pripadajočih objektov, zemljišč in naprav na ... v Ljubljani. V nadaljevanju dopisa pa je nato izrecno navedeno, da pooblaščene družbe (med njimi tudi tožena stranka) odstopajo od navedenih pogodbenih razmerij in še vseh drugih pogodbenih razmerij glede upravljanja poslovne stavbe. Na podlagi navedenega je bila Pogodba nedvomno odpovedana šele z dopisom z dne 29. 5. 2017, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-5, 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 212.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - skrivanje premoženja - trditveno in dokazno breme
Obsodba za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe ni ovira za odpust obveznost, saj ne gre za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo.
Dolžnikovo premoženjsko stanje v preteklosti, tj. pred začetkom stečajnega postopka oziroma trditev, da naj bi pred začetkom stečajnega postopka imel zadosti premoženja, ki ga naj bi ga celo skrival v tujini, bi bilo pomembno bodisi v okviru ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP bodisi v okviru generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - pravica do pritožbe - predmet prodaje - stvar izven pravnega prometa - javna cesta
Na dopustnost predmeta prodaje v smislu res extra commmercium je dolžno paziti sodišče, ki stečajni postopek vodi. Tega vprašanja ne sme enostavno prezreti. Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Dopustnost prodaje je lahko presojalo pri izdaji sklepa o izročitvi.
Sama okoliščina, na kateri gradi sodišče prve stopnje obsodilno sodbo, da so obdolženca v postopku, v katerem je izpovedoval oškodovanec, zastopali kar trije odvetniki, pa ni in ne more biti sestavni del izreka napadene sodbe, kot to skuša z obrazložitvijo napadene sodbe, predstaviti sodišče prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00027351
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP člen 379, 379/2, 380, 380/1.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Obdolženi je oškodovanko dvakrat spravil na tla, jo tam brcal, nato pa še porinili v stenski obešalnik za oblačila. Utrpela je več poškodb, odpeljana je bila na urgenco, iz njene izpovedbe pa izhaja, da se je počutila ogroženo, da se je bala, da jo bo obdolženi v glavo in da jo bi ubil. Dogajanje se je odvijalo v zaprtem prostoru, kjer se oškodovanka ni mogla umakniti, njena nemoč pa se kaže tudi v sami fizični konstituciji oškodovanke, ki je bistveno šibkejša od obdolženega. Navedeno kljub temu, da je šlo za enkratno uporabo fizične sile, po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da se je obdolženi grobo znesel nad oškodovanko do te mere, da je postala objekt izvajanja nasilja. Četudi oškodovanka ni utrpela hujših posledic (poškodb) je obdolženi s svojim ravnanjem oškodovanko spravil v ponižujoč, inferioren položaj, ki je pri oškodovanki utemeljeno vzbudil strah in nemoč.