predlog za posamezna preiskovalna dejanja - oškodovanec kot tožilec - zavrženje predloga - obvestilo upravičenemu tožilcu o nestrinjanju s predlogom za opravo posameznih preiskovalnih dejanj
Glede na to, da oškodovanec kot tožilec v obravnavani zadevi ni vložil obtožnega predloga, temveč je predlagal opravo posameznih preiskovalnih dejanj, in ker se 431/II ZKP uporablja tudi v primeru, če posamezna preiskovalna dejanja sodišču predlaga oškodovanec kot tožilec, mora sodnik, če se s predlogom za opravo preiskovalnih dejanj ne strinja, o tem, da jih ne bo opravil, obvestiti oškodovanca kot tožilca in predloga ne zavrže. Nestrinjanje z opravo posameznih preiskovalnih dejanj torej sodnik izrazi zgolj z obvestilom tožilcu oziroma oškodovancu kot tožilcu, in pri tem ne izda posebnega sklepa.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00025917
KZ-1 člen 208, 208/1, 209, 209/1. ZKP člen 371, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - kaznivo dejanje zatajitve - trajajoče kaznivo dejanje - čas izvršitve kaznivega dejanja - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - ni razlogov o odločilnih dejstvih - vrednost stvari - odločba o premoženjskopravnem zahtevku - neutemeljena zavrnitev dokaznega predloga - izvedenec finančne stroke - opis kaznivega dejanja
Kaznivi dejanji poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter zatajitve sta t.i. trajajoči kaznivi dejanji, kjer storilec ves čas protipravnega stanja napada zavarovano dobrino, kaznivo dejanje pa je dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja. Storilec torej povzroči protipravno stanje in ga določen čas vzdržuje, pri tem pa ni pomembno, koliko časa le-to tudi traja. Ker v obravnavani zadevi protipravni stanji, ki sta nastali 31. 1. 2017 in 1. 2. 2017, še trajata, saj obdolženec glede na očitke iz obtožbe protipravno prilaščenih stvari, ki so mu bile zaupane, še ni vrnil, je časovna opredelitev očitanih kaznivih dejanj natančno določena. Čas izvršitve kaznivih dejanj pa ne bo trajal v nedogled, kot to zmotno navaja pritožba, saj bosta kaznivi dejanji (v kolikor obdolženec zaupanih stvari prej ne bo vrnil) dokončani najkasneje s pravnomočnostjo morebitne obsodilne sodbe. Materialno je namreč trajajoče kaznivo dejanje dokončano šele s prenehanjem protipravnega stanja, česar pa v obravnavani zadevi glede na podatke spisa še ni mogoče ugotoviti.
stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - sklep o prodaji nepremičnin - izdaja sklepa o izročitvi nepremičnine - pravica do pritožbe - predmet prodaje - stvar izven pravnega prometa - javna cesta
Na dopustnost predmeta prodaje v smislu res extra commmercium je dolžno paziti sodišče, ki stečajni postopek vodi. Tega vprašanja ne sme enostavno prezreti. Sodišče prve stopnje ni bilo zavezano izdati sklepa o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe. Dopustnost prodaje je lahko presojalo pri izdaji sklepa o izročitvi.
OZ člen 82, 87. ZPSPP člen 27. Dunajska konvencija o konzularnih odnosih (1963) člen 33. Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih (1961) člen 3.
najemna pogodba za določen čas - poslovni prostor - plačilo najemnine - veleposlaništvo - odpoved pogodbe - enostransko oblikovalno upravičenje - neutemeljen odpovedni razlog - sporno pogodbeno določilo
Tožena stranka je vstopila v zasebnopravno razmerje (acta iure gestionis) in je takšno pogodbeno določilo sprejela prostovoljno, zato mora pač prevzeti tudi posledice za njo (morebitno) neugodnega dogovora, četudi na njeni strani obstajajo zadržki pri njegovi uresničitvi.
začetek stečajnega postopka - predlog za odlog odločanja o začetku stečajnega postopka - neizpodbojna domneva insolventnosti
Ko je odločitev o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka odložena in dolžnik odložitve v roku ne opraviči, nastane neizpodbojna domneva, da je dolžnik insolventen, odločitev o začetku stečajnega postopka pa sodišče izda, ne da bi izvajalo dokaze. Sodišče prve stopnje ni zagrešilo zatrjevane absolutno bistvene kršitve določb postopka, kot to trdi pritožnik, ki je očitno zmotno pričakoval, da se bo po zavrženju predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave predhodni stečajni postopek nadaljeval z izvajanjem dokazov o njegovi (in)solventnosti.
postopek osebnega stečaja - prodaja stanovanja - sklep o prodaji - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - socialna ogroženost dolžnika - dopolnilni sklep - izpraznitev in izročitev stanovanja - sklenitev najemne pogodbe za stanovanje - stečajna masa - ločitvene pravice - interes upnikov za plačilo terjatev - bivalni prostor - trajanje postopka - obratovalni stroški
Iz določila drugega odstavka 395. člena ZFPPIPP je razvidno, da je izdaja takega sklepa obvezna in da sodišče ne more odločiti, da dolžnik stanovanja ne bi bil dolžan izročiti upravitelju ali da bi bil ta rok daljši od treh mesecev. Sodišče tako ne more določiti enoletnega roka za izpraznitev stanovanja. Prav tako pa tudi ne more naložiti upravitelju, da bi z dolžnico sklenil najemno pogodbo.
Stanovanje je potrebno prodati in poplačati upnike, saj bo s tem dosežen namen postopka osebnega stečaja, zakon pa dolžnici tudi nalaga, da stanovanje izprazni in ga izroči upravitelju, za kar je sodišče prve stopnje tudi izdalo izpodbijani sklep.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00024791
OZ člen 247, 247/1. ZVPot člen 23. ZPP člen 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - pogodba o naročniškem razmerju - telekomunikacijske storitve - zaračunavanje telekomunikacijskih storitev - neplačilo računov - prekinitev naročniškega razmerja s strani mobilnega operaterja - splošni pogodbeni pogoji - sprememba splošnih pogojev - pravica do odstopa od pogodbe - pogodbena kazen - nepošteni pogodbeni pogoji
Določbe splošnih pogojev, ki se nanašajo na povrnitev stroškov trajnega oziroma začasnega izklopa priključka ter stroškov vzdrževanja priključka v začasnem izklopu, do potrošnika niso nepoštene, plačilo navedenih stroškov tudi ni v nasprotju z določbo prvega odstavka 247. člena OZ.
ZPP člen 213, 220, 249, 252, 252/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 39.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - stroški dopolnitve izvedenskega mnenja - ogled kot dokazno sredstvo - obseg in predmet izvedenskega mnenja
Odločitev o tem, potem ko je predlagan dokaz z ogledom, ali bo takšen dokazni predlog izvedlo, sprejme sodišče. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, namreč odloča sodišče (213. člen ZPP). Izvedenec ni pristojen sam odločati, ali bo nek dokaz izvedel. Na zahtevo izvedenca se sicer lahko izvedejo v skladu s 7. členom ZPP tudi dodatni dokazi, da se ugotovijo okoliščine, ki so pomembne, da bi si mogel izvedenec ustvariti mnenje (drugi odstavek 252. člen ZPP), vendar pa mora odločitev o izvedbi dokaza sprejeti sodišče. Izvedenec mora ravnati po navodilih sodišča in izvedensko delo opraviti v obsegu, kot mu je to naložilo sodišče.
pogodba o upravljanju - odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - stroški upravljanja - poslovni prostor
Ni utemeljena pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je tožena stranka šele v dopisu z dne 29. 5. 2017 odpovedala Pogodbo o upravljanju, vzdrževanju in obratovanju poslovnih prostorov št. 000 z dne 1. 10. 2006. V 3. točki dopisa z dne 29. 5. 2017 je Pogodba izrecno navedena kot (pravna) podlaga za opravljanje storitev upravljanja poslovne stavbe, pripadajočih objektov, zemljišč in naprav na ... v Ljubljani. V nadaljevanju dopisa pa je nato izrecno navedeno, da pooblaščene družbe (med njimi tudi tožena stranka) odstopajo od navedenih pogodbenih razmerij in še vseh drugih pogodbenih razmerij glede upravljanja poslovne stavbe. Na podlagi navedenega je bila Pogodba nedvomno odpovedana šele z dopisom z dne 29. 5. 2017, kot je pravilno presodilo sodišče prve stopnje.
ZPP člen 249, 249/1, 286b. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 47, 47/4, 50, 50/1, 50/1-2, 50/1-3, 51, 51/1, 51/1-4, 52, 52/1, 52/1-2.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - upravičenost izvedenca do nagrade - izdelava izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja - ravnanje v skladu z navodili - nepravilnost izvedenskega mnenja - dokazna ocena sodišča - predujem za dopolnitev - pripombe na izvedensko mnenje - posvet z drugim izvedencem - višina nagrade izvedenca
Nestrinjanje tožeče stranke z ugotovitvami izvedenskega mnenja na pravico do plačila izvedenca ne vpliva. Sodni izvedenec je namreč na podlagi prvega odstavka 249. člena ZPP za opravljene storitve upravičen do odmerjene nagrade, to pa pridobi takrat, ko izvedeniško mnenje izdela. Bistveno za odmero nagrade je tako le, da je izvedenec ravnal v skladu z navodili sodišča, in ker se je izvedenec v konkretnem primeru v izdelanem izvedenskem mnenju opredelil do vseh vprašanj tožeče stranke in tožene stranke, ki zadevajo njegovo stroko, ter pojasnil razloge, zakaj se do nekaterih ne more (ker gre bodisi za pravna vprašanja bodisi za vprašanja zunaj njegove stroke), je tako izpolnil svojo nalogo, kot mu jo je naložilo sodišče prve stopnje. Nagrada za opravljeno delo mu zato pripada.
Številčnost (ne)zahtevnih vprašanj še ne predstavlja odločilnega kriterija razmejitve med zahtevnim in izjemno zahtevnim mnenjem. Pač pa je potrebno zahtevnost mnenja celovito ocenjevati v objektivnem smislu z vidika več kriterijev, zlasti glede na obsežnost dokumentacije, razpoložljivost časa, kompleksnosti in vrste zadeve, ki je predmet izvida in mnenja, ter drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti izvida in mnenja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00027351
KZ-1 člen 296, 296/1. ZKP člen 379, 379/2, 380, 380/1.
kaznivo dejanje nasilništva - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v podrejen položaj - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje
Obdolženi je oškodovanko dvakrat spravil na tla, jo tam brcal, nato pa še porinili v stenski obešalnik za oblačila. Utrpela je več poškodb, odpeljana je bila na urgenco, iz njene izpovedbe pa izhaja, da se je počutila ogroženo, da se je bala, da jo bo obdolženi v glavo in da jo bi ubil. Dogajanje se je odvijalo v zaprtem prostoru, kjer se oškodovanka ni mogla umakniti, njena nemoč pa se kaže tudi v sami fizični konstituciji oškodovanke, ki je bistveno šibkejša od obdolženega. Navedeno kljub temu, da je šlo za enkratno uporabo fizične sile, po oceni pritožbenega sodišča kaže na to, da se je obdolženi grobo znesel nad oškodovanko do te mere, da je postala objekt izvajanja nasilja. Četudi oškodovanka ni utrpela hujših posledic (poškodb) je obdolženi s svojim ravnanjem oškodovanko spravil v ponižujoč, inferioren položaj, ki je pri oškodovanki utemeljeno vzbudil strah in nemoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025155
ZPP člen 7, 212. ZMZPP člen 20. Zakon o obveznim odnosima (Zakon o obligacijskih razmerjih, Hrvaška, 2005) člen 849.
špedicijska pogodba - pristojnost slovenskega sodišča - uporaba tujega prava - hrvaško pravo - pravilna izpolnitev naročila - naročnikova navodila - upoštevanje navodil
Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno presodilo, da se vsebina razmerja presoja po hrvaškem (materialnem) pravu kot po pravu značilne izpolnitve, ki je v tem primeru obveznost tožeče stranke kot špediterja, pri čemer pa je ureditev špedicijske pogodbe v hrvaškem ZOO v bistvenem enaka ureditvi v OZ.
Tožena stranka (in ne družba L. d. o. o.) je s tožečo stranko sklenila špedicijsko pogodbo, na podlagi katere je tožeča stranka poskrbela za uskladiščenje zadržanega blaga, in je s tem z njo vstopila v razmerje, zato se je tožeča stranka upravičeno obrnila nanjo z zahtevkom za plačilo za opravljeno storitev.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 399/3, 399/4, 399/4-3, 399/4-5, 408, 408/2, 408/2-5. ZPP člen 212.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor upnika proti odpustu obveznosti - ovire za odpust obveznosti - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - skrivanje premoženja - trditveno in dokazno breme
Obsodba za kaznivo dejanje povzročitve posebno hude telesne poškodbe ni ovira za odpust obveznost, saj ne gre za kaznivo dejanje zoper premoženje in gospodarstvo.
Dolžnikovo premoženjsko stanje v preteklosti, tj. pred začetkom stečajnega postopka oziroma trditev, da naj bi pred začetkom stečajnega postopka imel zadosti premoženja, ki ga naj bi ga celo skrival v tujini, bi bilo pomembno bodisi v okviru ovire iz 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP bodisi v okviru generalne klavzule iz tretjega odstavka 399. člena ZFPPIPP.
stečajni postopek - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja - zahteva za izločitev sodnika - zahteva za izločitev sodniškega pomočnika - procesna legitimacija
Listinska dokumentacija v spisu (na katero se, sicer le pavšalno, sklicuje pritožnik) ne potrjuje njegove trditve, da je upnik stečajnega dolžnika, saj iz nje ni razvidno, da bi v stečajnem postopku prijavil terjatev. Le na tak način bi lahko izkazal, da je upnik.
ZST-1 člen 15, 15/2. ZPP člen 151, 151/1, 158, 158/1.
prevalitev plačila sodne takse - uspeh v pravdi - umik tožbe - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - taksna oprostitev
Sodna taksa spada med stroške postopka, saj predstavlja strošek, ki nastane zaradi postopka, in bi jo bila ob vložitvi tožbe dolžna kriti tožeča stranka. Ta je bila oproščena plačila sodne takse, zato bi jo morala plačati tožena stranka, a le ob zaključku, da je tožeča stranka v postopku tudi uspela. Ker v listinski dokumentaciji ni podatka, na podlagi katerega bi bilo mogoče zaključiti, da je tožeča stranka umaknila tožbo, ker je bil tožbeni zahtevek izpolnjen, po presoji pritožbenega sodišča v določbah ZST-1 ni podlage, po kateri bi se lahko plačilo sodne takse prevalilo na tožena stranko.
ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - zavrnitev predloga - predmet obravnavanja - nasilje v družini - neizkazanost
Nasprotni udeleženec nima več stikov s predlagateljem od novembra 2017 dalje. Od tedaj dalje nasprotni udeleženec tudi ne prihaja več v neposreden stik s predlagateljico, razen tedaj, ko se srečata na narokih v okviru sodnih postopkov. Že iz tega izhaja, da nasprotni udeleženec v relevantnem obdobju ni mogel izvrševati fizičnega nasilja nad predlagateljema, kot je pravilno ugotovilo prvo sodišče. Dogodki izpred večih let (fizično nasilje nasprotnega udeleženca nad predlagateljico med njeno nosečnostjo) ne morejo biti predmet obravnavanja v tem postopku.
Predlagatelja nista izkazala, da bi nasprotni udeleženec v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga proti njima izvrševal kakršnakoli ravnanja, ki bi izpolnjevala zakonske znake psihičnega nasilja.
tožeča stranka v tujini - tuja pravna oseba - izplačilo predujma iz sredstev sodišča - sodna poravnava - vložitev tožbe - stroški začasnega zastopnika za sprejemanje pisanj - založitev predujma za začasnega zastopnika - napačna uporaba materialnega prava - pooblaščenec za sprejemanje pisanj - začasni zastopnik za sprejem pisanj
Glede na popolnoma jasno določilo petega odstavka 146. člena ZPP, se stroški začasnega zastopnika, upravičenega za sprejemanje pisanj, imenovanega za tožečo stranko, založijo iz sredstev sodišča. Dejstvo, da sta se pravdni stranki s poravnavo dogovorili, da vsaka krije svoje stroške postopka, še ne pomeni, da lahko sodišče obide navedeno zakonsko določilo, ki izrecno določa, da se navedeni stroški plačajo vnaprej iz sredstev sodišča. Šele nato je te stroške v skladu s prvim odstavkom 146. člena ZPP dolžna kriti tožeča stranka. V obravnavanem primeru sta se pravdni stranki tako dogovorili tudi s sodno poravnavo, na katero se sklicuje sodišče prve stopnje.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-2, 34, 34/4. ZST-1 tarifna številka 1112. ZPP člen 163, 163/7.
sodna taksa za redni postopek - nastanek taksne obveznosti - neplačilo sodne takse - domneva o umiku tožbe - zahteva za povrnitev pravdnih stroškov - pravočasnost zahteve za povračilo stroškov
Tožeča stranka je tista, ki je vložila tožbo in je bila zavezana plačati sodno takso za redni postopek po pozivu sodišča po določilih ZST-1. Ker takse ni plačala, pa mora nositi posledice neplačila, na katere je bila v plačilnem nalogu pravilno opozorjena. Pritožbene trditve, da je do navedenega stroška sodne takse za redni postopek prišlo izključno zaradi ravnanja tožene stranke, pa se nanašajo na odločitev o stroških postopka, zato za odločitev o plačilu dolgovane takse niso pomembne.
pritožba zoper odločitev o stroških - nepravilen izračun stroškov - seštevek - odmera pritožbenih stroškov - vrednost izpodbijanega dela
Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne pritožbene stroške, ki so odmerjeni od vrednosti izpodbijanega dela.
spor majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi - izpolnitev obveznosti - plačilna obveznost - oprostitev plačila sodne takse
Sklep o oprostitvi plačila sodnih taks, na katerega se sklicuje pritožnica, ne vpliva na njeno obveznost, da tožniku, ki je z zahtevkom uspel, povrne potrebne stroške postopka.