odpoved najemne pogodbe - odpoved najemne pogodbe za neprofitno stanovanje - razlog za odpoved najemne pogodbe - krivdni razlog za odpoved najemne pogodbe - drugo primerno stanovanje - lastništvo stanovanja - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini s strani tujca - pogoj vzajemnosti - nedopustna vnaprejšnja dokazna ocena
Pritožbeno sodišče glede na ugotovljene okoliščine zadeve nima pomislekov v pravilnost presoje prvostopenjskega sodišča o obstoju krivdnega razloga za odpoved najemne pogodbe po petem odstavku 103. člena SZ-1. Tožeča stranka je dokazala, da je bil zakonec toženke v obdobju od nakupa nepremičnine do sklenitve darilne pogodbe s svojim sinom (torej od 8. 10. 2015 do 11. 1. 2018) lastnik drugega primernega stanovanja v D. Že same navedbe tožene stranke o tem, na kakšni podlagi naj bi bil dejanski lastnik stanovanja v D. toženkin svak, si nasprotujejo in ne potrjujejo, da toženka kot najemnica neprofitnega stanovanja nima oziroma ni imela na razpolago primernega stanovanja. Tudi v primeru, če S. H. kot tuj državljan (državljan Republike Črne Gore) res ne bi mogel formalno pridobiti lastninske pravice na stanovanju v D., kot zatrjuje tožena stranka, njegovo pooblastilo (punomoč z dne 8. 10. 2015) že po vsebini predstavlja predvsem dogovor o financiranju stanovanja. Lastnik stanovanja je na tej podlagi lahko postal zgolj toženkin zakonec.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovalna doba - dobrovernost - opravičljiva zmota o obsegu nepremičnin - parcelacija nepremičnin - družbena lastnina
Ob parcelaciji so bile novonastale parcele zamejene z mejniki, poleg tega je bila postavljena lesena ograja. Tako je nemogoče, da kupec ne bi bil seznanjen z rezultati delilnega načrta; pojaviti bi se mu moral najmanj dvom o površini in meji nepremičnin, ki so bile predmet nakupa. Sploh upoštevaje dejstvo, da so stranke pogodbe vedele, da v tistem času poteka parcelacija predmetnih nepremičnin, bi v primeru, če bi kupec res menil, da je sporni svet njegov, v to podvomil najkasneje takrat, ko je videl novo postavljeno leseno ograjo in mejnike.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00025708
ZPP člen 285, 285/1, 289.
materialno procesno vodstvo - predmet dokazovanja - skupno premoženje - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obstoj zunajzakonske skupnosti - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij med izvezankonskima partnerjema - notarski zapis - ustna pogodba - nična pogodba
Sodnik v okviru materialnoprocesnega vodstva in na podlagi procesnih upravičenj vodi obravnavo in med ostalim tudi ne dovoli določenih vprašanj oziroma vprašanj, ki se v širšem smislu ne nanašajo na zadevo. To so tudi vprašanja, ki niso namenjena ugotavljanju dejstev, ki jih je stranka zatrjevala. Predmet dokazovanja so namreč sporna zatrjevana dejstva, ki so obenem pravno relevantna, zato z zaslišanjem ni mogoče ugotavljati dejstev, ne glede na to, kako pomembna so za odločitev. Sodnik zato preverja ustreznost vprašanj, ki jih postavljajo stranke ali njihovi zastopniki. V obravnavanem primeru iz zapisnika ne izhaja, da bi sodnik kršil navedena določila.
Pravilni so zaključki prvostopenjskega sodišča glede dajatvenega dela zahtevka, ki ga je tožnik utemeljeval s trditvijo o ustno sklenjenem dogovoru s toženko, po katerem naj bi se mu toženka zavezala iz tega naslova plačati 50.000 EUR. Prvostopenjsko sodišče se je oprlo na pravilno pravno podlago, po kateri morajo biti pogodbe o urejanju premoženjskih razmerij med zakoncema in zunajzakonskima partnerjema, sklenjene v obliki notarskega zapisa, sicer so nične. Ustno sklenjena pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij med zunajzakonskima partnerjema bi bila torej, če bi obstajala, nična. Dajatveni zahtevek je zato neutemeljen in ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo.
ZZZDR člen 105, 105/3. DZ člen 290. ZPP člen 421, 421/4.
spori iz razmerja med starši in otroki - dodelitev v varstvo in vzgojo - največja otrokova korist - spremenjene razmere - skupno starševstvo - določitev stikov - določitev preživnine - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je glede na prehodno določilo 290. člena DZ pri odločanju moralo uporabiti določbe predhodno veljavnega ZZZDR. Ta je zaupanje otrok v skupno vzgojo in varstvo omogočal le v primeru sporazuma staršev, če takšnega soglasja volj ni bilo, pa je predvideval, da se otroci zaupajo zgolj enemu od staršev ali v primeru posebnih okoliščin drugi osebi (tretji odstavek 105. člena ZZZDR). Ker je tožnik umaknil soglasje, ki ga je podal ob sklenitvi začasne poravnave, da bi bili hčerki zaupani obema staršema, sodišče takšne odločitve ni moglo sprejeti.
Sodišče prve stopnje je po oceni vseh izvedenih dokazov, predvsem ob upoštevanju izvedeniškega mnenja, v katerem je bila analizirana zavestna in podzavestna želja obeh hčera ter preizkušena v okviru ugotavljanja največje koristi, sprejelo pravilno odločitev, da se mladoletni hčerki pravdnih strank zaupata v vzgojo, varstvo in oskrbo očetu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00025711
OZ člen 28, 28/2, 111, 111/1, 190, 299. ZPP člen 7, 362.
gradbena pogodba - razveza pogodbe - razveza gradbene pogodbe - neupravičena pridobitev - odpadla pravna podlaga - sklenitev pogodbe - sprejem ponudbe - ustna pogodba - učinki razveze pogodbe - učinek ex nunc - plačilo za opravljena dela - povrnitev škode - tek zakonskih zamudnih obresti - sodba presenečenja - možnost izjasnitve o vseh okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe
Pravilno je stališče tožeče stranke in izpodbijane sodbe, da se pogodba, katere predmet so trajajoče obveznosti, kakršna je gradbena pogodba, razveže z učinkom za naprej (ex nunc). Odstop od gradbene pogodbe po naravi stvari lahko učinkuje le za naprej (ex nunc), toženka je lahko odstopila le od neizpolnjenega dela pogodbe. Izvedena dela za toženko očitno imajo smisel in pomen, saj je lahko novi izvajalec z deli na objektu nadaljeval. Toženka je obogatena za toliko, kolikor je tožeča stranka zgradila hiše, saj ji del, ki jih je opravila tožeča stranka, ni bilo treba plačati novemu izvajalcu gradnje hiše. Vsak izvajalec gradbenih del zahteva plačilo za svoje delo, torej je toženka obogatena za dela, ki jih je tožeča stranka naredila. Da bi drug izvajalec to, kar je naredila tožeča stranka, naredil ceneje, tožena stranka ne zatrjuje.
Ni pa dolžna toženka tožeči stranki plačati tistih del, ki imajo take napake, da ji ne prinašajo nobene koristi. Trditveno in dokazno breme, da opravljena dela zanjo nimajo nobene koristi, je na toženki. Toženka tega bremena ni zmogla. Tudi trditveno in dokazno breme, da ji je tožeča stranka povzročila škodo, ki ji jo je dolžna povrniti, je na toženki in tudi tega ni zmogla. Da s strani tožeče stranke zgrajena klet nima lastnosti, potrebnih za običajno rabo, toženka ni dokazala. Če bi bila neuporabna, bi jo novi izvajalec gradbenih del gotovo saniral pred tem, ko je pričel z zidavo nadstropij hiše.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - ugoditev predlogu - zamuda pri opravi procesnega dejanja - zamuda pri pristopu na narok - opravičljiva zamuda stranke - prometni zastoj - laična stranka
Toženec je iz upravičenih razlogov zamudil procesno dejanje, zato je bilo pravočasnemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno.
Z ne priznanjem upravičenega razloga za zamudo bi bilo sicer še prej formalno zadoščeno pravici toženca do izjave pred sodiščem, v dejanskem pogledu pa bi se ohranjala omejitev, ki je lahko izenačena s popolnim odvzemom možnosti sodelovanja v postopku
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00025632
Zakon o prometu z zemljišči in stavbami (1954) člen 43, 46. ZPP člen 156.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - družbena lastnina - lastninjenje družbene lastnine - pravica uporabe - prenos pravice uporabe - pridobitev pravice uporabe - lokacijsko in gradbeno dovoljenje - imetnik pravice uporabe - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - gradnja garaže - priposestovanje lastninske pravice - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - dobroverna posest - povzročitev pravdnih stroškov - krivdno povzročeni stroški
Ugotovitev, da je bila z odločbama Okrajnega ljudskega odbora št. 07/7-ROA-34/3-61 dne 16. 10. 1961 in Občinskega ljudskega odbora št. 08/2-ROA/19/2 z dne 10. 2. 1961 na tožnika prenesena pravica uporabe, je pravilna. Po že večkrat obrazloženem stališču sodne prakse je treba tožnikov zahtevek presojati skozi prizmo tedanjih predpisov in v kontekstu družbene lastnine, v katerem je bila pravica uporabe zasnovana kot izrazito ekonomska kategorija. V skladu s 43. in 46. členom tedaj veljavnega Zakona o prometu z zemljišči in stavbami je bil prenos pravice uporabe na družbenem premoženju mogoč z odločbo, s katero je dal Okrajni ljudski odbor zemljišče v družbenimi lastnini v trajno uporabo posameznikom z namenom izgradnje in postavitve gradbenega objekta, na način, da se to zemljišče uporablja za potrebe tega objekta. Izrecen zapis prenosa pravice uporabe v odločbi zato ni bil potreben. Ker je pravica graditi istovetna s pravico uporabe zemljišča za gradnjo, je torej očitno, da so pravni predniki toženke s takšnim razpolaganjem v delilnem načrtu navedene nepremičnine prenesli uporabo investitorjem, med drugim tudi tožniku.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - razlogi za ugovor
Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.
začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - pravni interes - obstoj terjatve - poplačilo v izvršilnem postopku
Pravni interes za začetek stečajnega postopka na predlog upnika je podan že z obstojem materialnopravnega razmerja (terjatve) med upnikom in dolžnikom.
Pritožbeno sodišče pa navaja, da bo moral zagovornik predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni skladno z določilom člena 129.a/I ZKP, podati pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji in sicer je potrebno predlog podati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe (člen 129.a/II ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - osebni stečaj obsojenca
Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče zaključuje, da obsojencu, zoper katerega je uveden osebni stečaj, ni dovoljeno poravnati obveznosti, določene v pogojni obsodbi. Oškodovanka pa lahko v času trajanja stečajnega postopka zoper obsojenega do poplačila terjatve, ki je bila določena kot posebni pogoj, pride le na način, da zahteva poplačilo iz stečajne mase, s katero razpolaga stečajni upravitelj.
ZZK-1 člen 9, 22, 22-10, 124, 148, 150.. ZGO-1 člen 158, 159.. GZ člen 93.
zaznamba prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - inšpekcijska odločba ni izdana proti zemljiškoknjižnemu lastniku - pogoji za dovolitev vpisa - vpis prepovedi proti zemljiškoknjižnemu lastniku, ki ni hkrati tudi inšpekcijski zavezanec - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku - dobra vera
Vprašanje, ali je nasprotni udeleženec nepremičnino pridobil v dobri veri, ni predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku. Zemljiškoknjižno sodišče namreč ne sme ugotavljati dejstev mimo listin, ki so po zakonu podlaga za vpis.
začasno zavarovanje zahtevka za odvzem premoženjske koristi - načelo sorazmernosti - višina protipravne premoženjske koristi
Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026329
KZ-1 člen 288, 288/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 435, 435/1, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožnica in preizkus obtožnice
Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/1, 400, 400/4, 401. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ugovor dolžnika - dolžina preizkusnega obdobja - skrajšanje preizkusnega obdobja - okoliščine za določitev preizkusnega obdobja - mnenje upravitelja - dolžnost opredelitve sodišča do relevantnih navedb stranke - dolžnost plačevanja preživnine
Upravitelj v postopku odpusta obveznosti poda le mnenje o primerni dolžini preizkusnega obdobja. Nanj sodišče ni vezano. Sodišču prve stopnje se tudi posebej ni treba opredeljevati do mnenja upravitelja in nanj ni treba izrecno odgovarjati. To stori že s tem, ko pri izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti ustrezno utemelji odločitev in se opredeli do pomembnih trditev dolžnika.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - izpodbojna pravna dejanja
Pritožnik ne izpodbija razlogov, zaradi katerih se je upraviteljica odločila za pregled poslovanja s strani zunanjega izvajalca, pač pa graja odločitev glede konkretnega izvajalca. Konkretni izvajalec ni bil izbran zaradi pritožbeno zatrjevanega sodelovanja s stečajno upraviteljico, pač pa (kot to izhaja iz podatkov v spisu), ker je bil v postopku izbire zunanjega izvajalca najugodnejši. Upraviteljica je pri izbiri izvajalca torej ravnala v korist stečajnega postopka in zagotovila ustrezno strokovnost ob najnižjih možnih stroških.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.