CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00026064
ZPP člen 7, 212. OZ člen 921.
zavarovalni primer - škodni dogodek - plačilo zavarovalne vsote - življenjsko zavarovanje - nezgodno zavarovanje za primer smrti - smrti zaradi utopitve - nezgoda - nezgodna smrt - pojem nezgode - pojem nezgode po splošnih zavarovalnih pogojih - dokazno breme - prevalitev dokaznega bremena - pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje - vzrok zavarovalnega primera - bolezen - dokazni standard prepričanja - nadpolovična verjetnost
V primeru, ko vzroka škodnega dogodka (zaradi pomanjkanja podatkov) ni mogoče ugotoviti s stopnjo prepričanja, zadošča, da ga stranka (na kateri je materialno dokazno breme za to dejstvo) dokaže z več kot 50 % verjetnostjo, kar pa v konkretni pravdi tožnici ni uspelo. Tožnica sicer v pritožbi pravilno opozarja, da izvedenec medicinske stroke ni z najvišjo stopnjo materialne resnice ugotovil, da je prišlo do smrti v vodi (utopitve) zaradi predhodnega bolezenskega dogodka, kar je trdila toženka, kar pa za odločitev v tej zadevi (oziroma o njenem tožbenem zahtevku) ni bistveno. Ključno je, da iz izvedenskega mnenja izhaja, da je verjetnost, da je šlo za nezgodo, manjša od 50 %.
regulacijska začasna odredba - izklop elektrike - motenjski spor - težko nadomestljiva škoda - pogoj reverzibilnosti - nekonkretizirane navedbe
Začasna odredba, katere besedilo se povsem ujema s tožbenim zahtevkom v pravdi, v kateri je predlagana, ni namenjena zavarovanju terjatve oziroma možnosti njene učinkovite izterjave, temveč začasni urediti spornega pravnega razmerja.
Motenjski spor je namenjen varovanju posestnikove dejanske oblasti nad stvarjo, in sicer za toliko časa, dokler ni v sporu, ki temelji na pravici, odločeno drugače, zato že sam po sebi pomeni nekakšno začasno zavarovanje dejanskega položaja.
Trditve o grozeči škodi zaradi omejene možnosti oziroma nemožnosti uporabe teniških igrišč, ki se kaže kot izpad prihodka, so torej premalo konkretizirane, da bi se bilo do njih sploh mogoče opredeliti. Tožnica na primer ni pojasnila, kako odklop električne energije vpliva na nezmožnost uporabe teniških igrišč (predvsem podnevi), niti ni navedla višine grozeče škode, da bi sodišče lahko sklepalo o njeni preobsežnosti.
Zgolj izpolnitev pogoja reverzibilnosti, to je, da je kljub izdani začasni odredbi in njeni izvršitvi, pozneje ob obsodbi, s katero bi sodišče zahtevek zavrnilo, mogoče za toženca vzpostaviti prejšnje stanje, za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00026743
KZ-1 člen 49, 49/2, 308, 308/3.
kazenska sankcija - odmera kazni - subjektivne in objektivne okoliščine - kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - specialno povratništvo kot obteževalna okoliščina - stroški kazenskega postopka
Pri tem pa pritožnica izhaja iz napačne predpostavke, da je za izbiro kazenske sankcije in odmero le-te pri kaznivem dejanju prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) pretežno odločilno število prebežnikov. Že res, da to nedvomno pomeni eno od okoliščin, ki jih sodišče pri izreku kazenske sankcije mora upoštevati, res pa je tudi to, da mora sodišče ob tem upoštevati tudi ostale okoliščine, tako subjektivne, kakor tudi objektivne narave. To je pri obtoženemu A. A. tolikanj bolj pomembno, pač upoštevaje dejstvo, da gre pri njem za specialnega povratnika.
ZFPPIPP člen 344, 347, 347/2, 347/3. ZIZ člen 182. SPZ člen 66.
predkupna pravica - predkupna pravica solastnika nepremičnine - legitimacija za pritožbo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prodaja nepremičnine na javni dražbi - obvestilo predkupnemu upravičencu
Stališče, da predkupni upravičenec nima pravice do pritožbe proti sklepu o soglasju k sklenitvi prodajne pogodbe, če tega ni, pa proti sklepu o izročitvi, zato ker v prvem odstavku 344. člena ZFPPIPP ni omenjen, je v sodni praksi preseženo.
Zmotno je stališče, da bi morala upraviteljica po tem, ko je po uspešni javni dražbi sklenila prodajno pogodbo z najboljšo ponudnico, to naknadno ponuditi v sklenitev še predkupni upravičenki. Tako bi morala ravnati, če bi bila prodaja izvedena z zavezujočim zbiranjem ponudb ali neposrednimi pogajanji.
osebni stečaj - ugovor proti odpustu obveznosti - dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - zloraba pravice do odpusta obveznosti - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - dolžnikovo stalno prebivališče - bivanje v tujini (Avstrija) - zaposlitev v tujini - dohodek v avstriji - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - odprtje trr - bančni račun - sklep o izterjavi stalnih prejemkov - neizvrševanje - odredba sodišča - navodila sodišča upravitelju - prenakazilo prejetih sredstev - objektivne meje pravnomočnosti
Sodišče prve stopnje se je v razlogih sklepa, s katerim je ugodilo ugovoru upraviteljice, sklicevalo na odredbo, ki jo je izdalo dolžniku, da naj vsak mesec prenakaže znesek nad 1.010,96 EUR neposredno na fiduciarni račun upraviteljice, z opozorilom, da bo sicer sodišče postopalo v skladu z določili ZFPPIPP; po oceni pritožbenega sodišča neutemeljeno, ker odredba, kot je bila izdana v konkretnem primeru, nima podlage v zakonu. Sodišče z odredbo izda navodilo upravitelju (kot organu postopka zaradi insolventnosti) za njegovo delo (zoper katero pritožba ni dovoljena), o drugih zadevah pa odloča s sklepom.
Pri napakah v solidnosti gradnje velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere. Domnevo lahko izvajalec izpodbije, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere, v tem smislu se toženca sklicujeta na projektanta, vendar neuspešno, saj razbremenitev odgovornosti ni avtomatična. Dokazati je namreč treba, da pomanjkljivosti v projektni dokumentaciji izvajalec ni mogel ugotoviti (in zato njegova pojasnilna obveznost v zvezi s tem ni obstajala oziroma da je na to pomanjkljivost opozoril naročnika, ki je vztrajal, da se objekt zgradi na podlagi pomanjkljive dokumentacije).
pobotni ugovor in nasprotna tožba - litispendenca v pobot uveljavljanega zahtevka - kršitev pravice stranke do obravnavanja pred sodiščem - uveljavljanje več vrst zahtevkov
Iz 2. točke prvega odstavka 183. člena ZPP izhaja, da lahko tožena stranka vloži nasprotno tožbo tudi, če se zahtevek iz tožbe in nasprotne tožbe lahko pobotata. Ne glede na to pa v situaciji, kot je obravnavana, ko stranka istočasno uveljavlja dva zahtevka (ugovor pobota, ki se obravnava v eni pravdi in nasprotno tožbo, ki se obravnava v drugi), ni pravilna presoja izpodbijane sodbe, da je treba ugovor pobota (zaradi obstoja druge pravde po izločeni nasprotni tožbi) zavreči. V pravdnem postopku je dopustno hkratno uveljavljanje istega zahtevka z nasprotno tožbo in pobotnim ugovorom. V bistvu gre ob smiselni uporabi tretjega odstavka 182. člena ZPP za hkratno uveljavljanje več zahtevkov. Če sodišče ugodi enemu zahtevku, ne more ugoditi drugemu, razen v presežku, če se z drugim (nasprotno tožbo) zahteva nekaj več. V tem kontekstu sicer drži zaključek izpodbijane sodbe, da sodišče o (istem) zahtevku v obliki nasprotne tožbe in pobotnega ugovora ne more odločiti dvakrat, a to še ne dopušča zaključka, da v obravnavani zadevi obstoje ovire za vsebinsko obravnavanje pobotnega ugovora. O obstoju procesne predpostavke "litispendence" ("visečnost pravde") iz tretjega odstavka 189. člena ZPP je namreč govora takrat, ko sodišče ugotovi, da med strankama že teče prej začeta pravda o isti stvari, takšna ugotovitev pa ima za posledico zavrženje kasnejše zahteve za sodno varstvo. V obravnavani zadevi za takšno procesno situacijo brez dvoma ne gre, saj sta bili obe zahtevi za sodno varstvo (pobotni ugovor in nasprotna tožba) dani sočasno.
odstop od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe - pritožba zoper sklep o soglasju k uresničitvi odstopne pravice od vzajemno neizpolnjene pogodbe - dovoljenost pritožbe - procesna legitimacija upnika
Pritožnik ni prijavil terjatve v tem stečajnem postopku, prav tako v pritožbi ni navedel, da bi položaj upnika pridobil kako drugače (npr. s prevzemom terjatve). Tudi sicer je iz vsebine pritožbe razvidno, da se ne strinja z odstopom od vzajemno neizpolnjene dvostranske pogodbe, temveč želi, da se pogodba, ki jo je stečajni dolžnik sklenil s pritožnikom, izpolni, ne pa da se od nje odstopi.
Razmerje med zdravnikom oziroma zdravstvenim zavodom in pacientom je pogodbene narave in je tako pogodba o zdravstvenih storitvah tista, ki predstavlja temeljno podlago pravic in obveznosti pacienta in zdravnika oziroma zdravstvenega izvajalca. Izjema od pogodbenega načela velja le v primeru nudenja nujne medicinske pomoči, tj. ko je pacient v stanju, ki mu ne dopušča oblikovanja lastne volje.
stroški stečajnega postopka - nagrada upravitelja - izpodbojna pravna dejanja
Pritožnik ne izpodbija razlogov, zaradi katerih se je upraviteljica odločila za pregled poslovanja s strani zunanjega izvajalca, pač pa graja odločitev glede konkretnega izvajalca. Konkretni izvajalec ni bil izbran zaradi pritožbeno zatrjevanega sodelovanja s stečajno upraviteljico, pač pa (kot to izhaja iz podatkov v spisu), ker je bil v postopku izbire zunanjega izvajalca najugodnejši. Upraviteljica je pri izbiri izvajalca torej ravnala v korist stečajnega postopka in zagotovila ustrezno strokovnost ob najnižjih možnih stroških.
osebni stiki z otroki - pravice in dolžnosti staršev - otrokova korist - izvajanje stikov - režim izvajanja stikov
Zaradi navedenih pravno odločilnih dejstev je sodišče prve stopnje ugotovilo, da zahteva po uravnoteženosti odgovornosti obeh staršev za razvoj otroka terja, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok ne živi, prevzeti sorazmerno večje breme, ki se na strani očeta kaže zgolj pri izvrševanju stikov, torej pri prevozu otroka na in iz stikov.
ZZK-1 člen 40, 40-7,8, 89, 96, 96/1. ZFPPIPP člen 342, 342/1, 342/2, 342/3,342/4, 374, 374/8, 374/12.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - sklep o končni razdelitvi - listina, ki je podlaga za vpis lastninske pravice
V primeru prodaje v stečaju predstavlja sklep o izročitvi podlago za vknjižbo v korist kupca, v primeru prenosa premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, pa tako podlago za vknjižbo v korist upnika predstavlja pravnomočni sklep o končni razdelitvi.
začetek postopka osebnega stečaja - upravičeni predlagatelj - pravni interes - obstoj terjatve - poplačilo v izvršilnem postopku
Pravni interes za začetek stečajnega postopka na predlog upnika je podan že z obstojem materialnopravnega razmerja (terjatve) med upnikom in dolžnikom.
fikcija vročitve - rok za pritožbo - prepozna pritožba - zavrženje pritožbe - pravna pomoč
Sodišče prve stopnje je prepozno pritožbo pravilno zavrglo. Dejstvo, da si pritožnik ni uspel zagotoviti pravne pomoči, ni razlog, s katerim bi lahko dosegel drugačno odločitev.
Pritožbeno sodišče pa navaja, da bo moral zagovornik predlog za alternativno prestajanje zaporne kazni skladno z določilom člena 129.a/I ZKP, podati pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo sodbo na prvi stopnji in sicer je potrebno predlog podati v 15 dneh po pravnomočnosti sodbe (člen 129.a/II ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00024995
ZSKZDČEU-1 člen 139, 139/3. KZ-1 člen 86.
priznanje in izvršitev tujih sodnih odločb - nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Glede na to, da je v obravnavani zadevi domače sodišče v priznanje in izvršitev prejelo tujo pravnomočno sodno odločbo, po tretjem odstavku 139. člena ZSKZDČEU-1 ne sme spreminjati vrste, trajanja in načina izvršitve kazenske sankcije, izrečene s tujo sodbo. Izjeme od navedenega so sicer dopustne pod pogoji iz 140. in 141. člena ZSKZDČEU-1, ki pa v konkretnem primeru niso podani. Na podlagi obrazloženega tako ni pravne podlage za nadomestitev izvršitve kazni zapora z opravo dela v splošno korist oziroma z zaporom ob koncu tedna. Zato se ne morejo uporabiti določbe 86. člena KZ-1 o načinu izvršitve kazni zapora, kot se za to neutemeljeno zavzema zagovornica obsojenca, takšnega stališča pa ne morejo omajati niti številne pritožbene priloge in navedbe o obsojenčevi dolžnosti preživljanja svojih bližnjih ter izgubi zaposlitve v primeru prestajanja zaporne kazni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026329
KZ-1 člen 288, 288/2. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-1, 434, 434/1, 435, 435/1, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - obtožnica in preizkus obtožnice
Vsak opis kaznivega dejanja, ki je povzet v tenor obtožnega predloga mora biti namreč takšen, da so iz njega razvidni vsi zakonski znaki kaznivega dejanja, čas in kraj storitve kaznivega dejanja, kakor tudi druge okoliščine, ki so potrebne, da se kaznivo dejanje kar najbolj natančno označi.
parlamentarna preiskava - parlamentarna komisija državnega zbora - zaseg - zaseg bančne dokumentacije - trditveno in dokazno breme - obrazložitev razlogov za vložitev zahteve - načelo sorazmernosti
Zahteva Parlamentarne komisije za zaseg bančnih listin ni v skladu z zakonom, ker iz njene obrazložitve ni razvidna potrebna zveza med zasegom bančne dokumentacije na eni strani ter predmetom, namenom in obsegom konkretne parlamentarne preiskave na drugi. Parlamentarna komisija ni obrazložila, zakaj so se družbe, katerih bančne izpiske zahteva, znašle v parlamentarni preiskavi, kakšen položaj imajo, kdaj – če kdaj – je vsaka od družb dobavljala in/ali upravljala z medicinsko opremo in/ali z zdravstvenim materialom kateremu od zdravstvenih zavodov v RS, v kolikšnem obsegu, za kakšne vrste materiala in/ali opremo je šlo, ipd. Zahtevani zaseg listin pa zaradi svoje nedoločnosti, neopredeljenosti in širokega časovnega obdobja ne prestane niti testa sorazmernosti.
preizkus terjatev v stečajnem postopku - razlogi za ugovor
Če je terjatev in/ali ločitvena pravica prerekana v stečajnem postopku, o obstoju oziroma neobstoju te terjatve odloča pravdno sodišče (oziroma drug državni organ) in ne sodišče, ki vodi stečajni postopek.