TFL Vsebine / Odločbe Višjih sodišč

Pritožbama zagovornikov se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

Pravilno razumevanje določb členov 502 - 503 ZKP je namreč v tem, da se takšen ukrep odredi ob obstoju zakonskih pogojev le takrat, kadar obstaja v kazenskem postopku nevarnost, da bi storilec kaznivega dejanja sam ali pa preko drugih oseb to korist, ki jo je pridobil s kaznivim dejanjem, uporabil za nadaljnjo kriminalno dejavnost, oziroma bi jo lahko odtujil, uničil ali kako drugače z njo razpolagal in na takšen način ali onemogočil ali pa precej otežil njen odvzem po končanem kazenskem postopku. Povedano pomeni, da se torej začasno zavarovanje veže na v obtožnem aktu navedeno premoženjsko korist oziroma njeno višino, ki si jo je pridobil storilec kaznivega dejanja. Zato ima pritožba prav, da je v nasprotju z navedenimi zakonskimi določbami odločitev prvega sodišča, ko na eni strani obtožencu očita pridobitev protipravne premoženjske koristi v višini 10.845,21 EUR, na drugi strani pa se mu odreja ukrep začasnega zavarovanja s prepovedjo razpolaganja s trenutnimi in bodočimi denarnimi sredstvi na njegovih dveh TRR do višine 107.486,16 EUR in hkrati še prepoved odtujitve in obremenitve njegovih dveh nepremičnin, katerih vrednosti iz izreka izpodbijanega sklepa ne izhaja, iz obrazložitve pa izhaja le skupna vrednost nepremičnin (45.596,00 EUR) in 20.624,00 EUR). Takšna odločitev pa pod vprašaj postavlja, kot utemeljeno opozarja tudi pritožba, razloge v izpodbijanem sklepu o sorazmernosti tako izrečenega ukrepa, kar je ena izmed predpostavk za njegovo odreditev.