Dejavnost tožene stranke (dejavnost sindikatov) sodi v dejavnost, za katero velja Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti, zato je treba pri presoji višine odpravnine ob upokojitvi uporabiti določbe te kolektivne pogodbe, v kolikor so ugodnejše od določb ZDR.
ZST-1 ne predvideva plačila sodne takse v individualnih delovnih sporih premoženjske narave, tako da sodišče prve stopnje ni imelo podlage, da tožnici prizna stroške, ki se nanašajo na plačilo sodne takse za tožbo, s katero je uveljavljala plačilo odpravnine ob upokojitvi.
ZDR člen 7, 132, 132/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 62, 63, 63/2.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - odpravnina ob upokojitvi
Pravica do solidarnostne pomoči je določena s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma, tako da je splošni akti delodajalca ne morejo ožiti. Skladno s kolektivno pogodbo je predlog reprezentativnega sindikata pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le takrat, ko gre za "druge izjemne primere", ne pa za primere, ki so izrecno našteti v kolektivni pogodbi. Ker je tudi tožnikov primer vnaprej predviden (daljša bolezen), je njegov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči utemeljen za vsako leto, v katerem je bil v bolniškem staležu, četudi tovrstnega predloga reprezentativnega sindikata ni bilo.
Tožeča stranka se lahko na določbo drugega odstavka 145. člena SZ sklicuje, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
V zvezi z višino verzijskega zahtevka je potrebno upoštevati, da se ob izostanku dogovora lastnikov o ključu delitve skupnih (obratovalnih) stroškov, ki ga tožeča stranka ni uspela izkazati, slednji delijo skladno z določbo 12. člena SZ.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov sta sicer določeni v Pogodbi o upravljanju, v kolikor pa ta ni sklenjena (kot je to v zadevnem primeru), upravnik ne more sam določiti poljubno velikosti deležev (ključa delitve) etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov.
zamudna sodba - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - izostanek odgovora na tožbo
Tožena stranka na tožbo, ki ji je bila pravilno vročena v odgovor, ni odgovorila. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob ugotovitvi, da je tožba sklepčna, utemeljeno izdalo zamudno sodbo in tožnici priznalo regres za letni dopust za leto 2010, do katerega je po lastnih navedbah v tožbi upravičena.
zavrženje tožbe – pravnomočno razsojena stvar – res iudicata
Tudi v kolikor je prvostopenjsko sodišče menilo, da je njegova odločitev o utemeljenosti zahtevka po računih št. 7A 01399 in E 05041 že vsebovana v odločitvi iz 3. točke izreka sodbe z dne 15. 02. 2010, česar naj pritožbeno sodišče ob izdaji sodbe in sklepa I Cpg 764/2010 ne bi zaznalo, ne more pripeljati do zavrženja tožbe v tistem obsegu tožbenega zahtevka, o katerem še ni pravnomočno razsojeno. Ker tožeča stranka ni dvakrat uveljavljala tega dela tožbenega zahtevka na isti podlagi, bi prvostopenjsko sodišče moralo glede na razveljavitveni sklep z dne 17. 06. 2010 tudi o tem delu tožbenega zahtevka meritorno presoditi.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobil pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njegovemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 ugodilo.
stroški postopka – odvetniška tarifa – nagrada za narok – vrednost spornega predmeta
Nagrada za narok po tarifni številki 3201 ZOdvT vključuje nagrado za vse naroke skupaj in ne za vsakega posebej.
V primeru, ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek in iz tožbe tudi ne izhaja, da je tožeča stranka namesto izpolnitve zahtevka pripravljena sprejeti določen denarni znesek, se vrednost spornega predmeta ugotovi na podlagi vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069973
ZASP člen 158, 158/1, 158/2. ZIZ člen 42, 42/3.
prenos mehaničnih pravic za reprodukcijo – razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti – ustavitev izvršbe
Fikcija prenosa pravic pride v poštev samo v primerih, ko stranki na podlagi zahteve uporabnika za sklenitev pogodbe, podprte z konkretnimi podatki o izdaji fonogramov, ne dosežeta sporazuma o višini honorarja.
Pravnomočnost in izvršljivost sodne odločbe ugotavlja sodišče, ki je odločbo izdalo in to sodišče sme tudi samo razveljaviti neupravičeno potrdilo, na podlagi pooblastila iz tretjega odstavka 42. člena ZIZ na predlog stranke ali po uradni dolžnosti s sklepom.
Sklep o izvršbi ni izvršilno dejanje, ampak procesno dejanje sodišča, zato ga v primeru ustavitve izvršbe sodišče ne sme razveljaviti, kot je to napačno storilo sodišče prve stopnje.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
Na ničnost posla odkazuje goljufiv namen toženke, izkazan tudi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 466/2001, s katero je bila slednja obsojena za kaznivo dejanje goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. KZ. Tako nemoralno ravnanje toženke pri sklepanju pogodbe nasprotuje temeljnemu načelu obligacijskega prava, načelu vestnosti in poštenja iz 12. čl. ZOR, zato je takšna pogodba nična, saj nasprotuje družbeni morali, to pa je ničnostni razlog iz 103. čl. ZOR.
ustna oporoka – izredne razmere – nemožnost napraviti pisno oporoko – dokazna ocena – razpravno načelo – zavedanje osebe, da je priča - zahteva za povrnitev stroškov - odprava očitne pisne pomote – prepoved reformatio in peius
Zapustnik se je nahajal v takšni življenjski situaciji, da bi bilo od njega nemoralno zahtevati, da naj poskrbi za pisno obliko oporoke, četudi je bil fizično to sposoben storiti. Ob pojavu simptomov kapi, ki terjajo hospitalizacijo, je namreč primarna skrb za zdravje. Glede na to, da se mu je zdravstveno stanje nato hitro in nepričakovano poslabšalo, je utemeljen zaključek, da je šlo za izredne razmere, v katerih je poslednja volja lahko veljavno izražena tudi ustno.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka ne predstavlja dela tožbenega petita; takšno zahtevo predstavlja že njihova določna priglasitev v postopku.
skupno premoženje – poslovni delež – darilo – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba).
Gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno.
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju otrok
Pritožbeno sodišče glede na podatke spisa (doslej izkazane potrebe otrok) ugotavlja, da z dogovorjeno preživnino res ni primerno poskrbljeno za preživljanje otrok, zato sporazum o preživljanju ni v največjo korist otrok predlagateljev (glede na doslej znane materialne in pridobitne zmožnosti staršev s sporazumom o preživnini breme preživljanja tudi ni bilo ustrezno porazdeljeno med njima). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.
sklep o popravi pomote – poprava parcelne številke
Sodišče je v sklepu o postavitvi izvedenca navedlo napačno parcelno številko zemljišča, ki je bilo predmet izvedenskega dela. Zato je s sklepom o popravi pomote to napako lahko odpravilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO - LASTNINJENJE
VSL0064098
SZ-1 člen 4. ZPN člen 4, 6, 8. ZTLR člen 12, 12/1, 29. ZLNDL člen 2, 2/1.
priposestvovanje lastninske pravice – atrij kot sestavni del stanovanja – predmet kupoprodajne pogodbe – družbena lastnina – pravica uporabe – izvenknjižni prenos pravice uporabe
Ne drži, da se je šele z uveljavitvijo SZ-1 atrij lahko štel za sestavni del stanovanja. SZ-1 je to le uzakonil, za sestavni del pa se je štel že prej, če je bil predmet nakupa skupaj s stanovanjem.
Priposestvovanje na nepremičnini, ki je bila nekdaj v družbeni lastnini, je lahko pričelo teči že s sprejetjem Ustave RS (in ne šele z uveljavitvijo ZLNDL).
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja, mora biti oblikovan tako, da se glasi: darilna pogodba (izjava, poravnava), je v razmerju do tožnika neučinkovita. Toženec je za izterjavo tožnikove izterljive terjatve dolžan dovoliti izvršbo na premoženje, ki ga je pridobil s to pogodbo (dajatveni del).