zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust
Tožnik je bil pri toženi stranki zaposlen od leta 2008, tako da je tudi v letu 2010 pridobil pravico do letnega dopusta in s tem tudi do regresa za letni dopust. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje ob izpolnjenih preostalih predpostavkah iz ZPP utemeljeno izdalo zamudno sodbo, s katero je njegovemu zahtevku za plačilo regresa za letni dopust za leto 2010 ugodilo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - dokazni postopek - načelo kontradiktornosti - pravica do izjave
Sodišče prve stopnje je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se ni opredelilo do tožnikovih navedb, da ni storil v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga očitane kršitve, in do dokazov, ki jih je v utemeljitev teh navedb predlagal.
konkurenčna prepoved - odškodninska odgovornost delavca - elementi odškodninskega delikta - škoda - izgubljeni dobiček
Toženec je opravljal konkurenčno dejavnost v času, ko je bil še zaposlen pri tožeči stranki, tožeči stranki pa je zaradi njegovih ravnanj nastala škoda. Povračilo te škode utemeljeno zahteva v individualnem delovnem sporu, pri čemer je njen odškodninski zahtevek utemeljen v višini izpadlih prihodkov zaradi odpovedi pogodb o poslovnem sodelovanju, do katerih je prišlo zaradi ravnanja toženca.
ZDR člen 7, 132, 132/1. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma člen 62, 63, 63/2.
solidarnostna pomoč - daljša bolezen - odpravnina ob upokojitvi
Pravica do solidarnostne pomoči je določena s Kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma, tako da je splošni akti delodajalca ne morejo ožiti. Skladno s kolektivno pogodbo je predlog reprezentativnega sindikata pogoj za pridobitev pravice do solidarnostne pomoči le takrat, ko gre za "druge izjemne primere", ne pa za primere, ki so izrecno našteti v kolektivni pogodbi. Ker je tudi tožnikov primer vnaprej predviden (daljša bolezen), je njegov zahtevek za plačilo solidarnostne pomoči utemeljen za vsako leto, v katerem je bil v bolniškem staležu, četudi tovrstnega predloga reprezentativnega sindikata ni bilo.
Tožeča stranka se lahko na določbo drugega odstavka 145. člena SZ sklicuje, če je pred uveljavitvijo SZ sklenila pogodbo o upravljanju s hišnim svetom ali stanovanjsko skupnostjo.
V zvezi z višino verzijskega zahtevka je potrebno upoštevati, da se ob izostanku dogovora lastnikov o ključu delitve skupnih (obratovalnih) stroškov, ki ga tožeča stranka ni uspela izkazati, slednji delijo skladno z določbo 12. člena SZ.
Razdeljevanje stroškov in izterjava prispevkov sta sicer določeni v Pogodbi o upravljanju, v kolikor pa ta ni sklenjena (kot je to v zadevnem primeru), upravnik ne more sam določiti poljubno velikosti deležev (ključa delitve) etažnih lastnikov kot podlago za izračun stroškov.
Dolžnost vseh družb in podjetnikov pri vodenju poslovnih knjig v skladu z zakonom in Slovenskimi računovodskimi standardi je opredeljena tudi v 54. členu ZGD-1. Ker gre v konkretnem primeru za sporni račun, ki ga je 01. 04. 2009 izstavila sama tožena stranka, ki je prav tako zavezana k spoštovanju kogentnih predpisov in Slovenskih računovodskih standardov pri izstavljanju tovrstnih knjigovodskih listin, bi verodostojnost tako izstavljene knjigovodske listine lahko izpodbila samo z argumentiranimi in dokazno podprtimi ugovori.
Strošek kazenskega postopka so tudi stroški za zdravljenje obdolženca, dokler je v priporu. Ta strošek se v postopku zaradi kaznivih dejanj, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, izplača naprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se izterja od tistih, ki so ga dolžni poravnati. Izterjava stroška zdravstvenih storitev od tožnika ni utemeljena (vsaj ne v celoti), ker je obvezno zdravstveno zavarovan in tožena stranka ni navedla nobenega izključitvenega razloga za pravice iz obveznega ali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja.
ZPIZ-1 člen 275, 275/3. OZ člen 190, 190/1, 190/3, 193.
vrnitev preplačila - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu
Odločba o vrnitvi preplačila, ki ga je tožnik prejel na račun preveč izplačanega zneska nadomestila za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, je zakonita, saj ima tožena stranka dolžnost, da od osebe, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, ta znesek izterja oz. ga pobota s pokojninskimi prejemki upravičenca.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča je toženo stranko nedvomno zavedlo, v posledici česar plačilnega naloga, ki ga je prejela dne 02. 02. 2011, ni upoštevala. Razlog za opustitev plačila sodne takse za pritožbo torej ni bil v sferi tožene stranke, temveč v ravnanju sodišča. Zato stranka ne more trpeti škodljivih posledic takšnega ravnanja. In četudi je plačilni nalog prejela šele po prejetem telefonskem klicu sodišča, in bila v njem opozorjena na pravne posledice opustitve plačila sodne takse, ji še ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da je bil telefonski klic sodišča opravljen pomotoma.
skupno premoženje – poslovni delež – darilo – posebno premoženje – deleži na skupnem premoženju – določitev deležev na skupnem premoženju
Pri ugotavljanju skupnega premoženja zakoncev se pomoč oziroma darilo sorodnikov in prijateljev načeloma šteje kot prispevek, dan obema zakoncema po enakih deležih. To velja, vse dokler zainteresirani ne dokaže, da je bilo darilo v času daritve namenjeno le obdarjencu in nikomur drugemu.
Vložki posebnega premoženja v skupno premoženje vplivajo na velikost deležev zakoncev na skupnem premoženju in ne ohranijo položaja posebnega premoženja.
postopek osebnega stečaja – prijava in preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev – prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Ker za postopek osebnega stečaja ne velja, da ločitvena pravica v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo le-te, preneha, bo upnikova naknadno prijavljena ločitvena pravica lahko predmet preizkusa v nadaljnjem postopku.
duševno zdravje – pridržanje – zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru – prisilna hospitalizacija
Udeleženec je nekritičen do svojega stanja ter odklanja zdravljenje, kar pa predstavlja nevarnost predvsem za njegovo življenje in zdravje, te nevarnosti pa brez stalnega nadzora in stalnega vodenja ne bi bilo mogoče odpraviti. Tako izvedenec kot lečeči zdravnik sta tudi potrdila, da druge oblike pomoči v danem primeru niso mogoče, ker je zdravljenje na varovanem oddelku bolnice resnično potrebno. Nasprotna pritožbena izvajanja tudi ob tehtanju ustavno varovanih osebnostnih pravic udeleženca, kot so pravica do osebne svobode, pravica do varstva duševne integritete in pravica do prostovoljnega zdravljenja, zato niso utemeljena.
odškodninska odgovornost pravne osebe – ravnanje organov pravne osebe – društvo
Toženec je deloval v funkciji organa društva. Pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Ravnanje njenih organov se tako šteje za ravnanje same pravne osebe, ne pa fizičnih oseb, ki so člani organa. Za škodo, ki jo povzročijo fizične osebe kot člani njenih organov, zato odgovarja sama pravna oseba. Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi ara v višini 2.000,00 EUR izročena na podlagi (sicer nezakonite) odločitve organa tožeče stranke in ne samovoljnega ravnanja toženca, je jasno, da toženec za nastalo škodo ne more biti odgovoren.
ZZK člen 9. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 49.
vknjižba lastninske pravice – vpis etažne lastnine – etažni načrt stavbe
Pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
ZVEtL člen 15, 26. ZZK-1 člen 79, 148, 152. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine in postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi – izrek zemljiškoknjižnega sklepa – izostanek navedbe listine – razlaga pojma „odredba“ po 15. členu ZVEtL
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo nepravdno sodišče zaznambo (po ZVEtL-u) odrediti s sklepom, kajti odredba v teh postopkih pomeni le nadomestek strankinega predloga, listino, ki je podlaga za zaznambo, pa v obeh primerih predstavlja predlog za vzpostavitev etažne lastnine oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.
Glede na to, da je obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa, upoštevajoč pri tem tretji odstavek 152. člena ZZK-1, potrebna zgolj v primeru, če sodišče zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ne pa tudi v primeru, ko se vpis dovoli, je izostanek navedbe listine, ki je bila podlaga za vpis, v izreku sklepa, takšna kršitev, ki dejansko onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa tako stranki sami kot tudi pritožbenemu sodišču in zato pomeni kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
V postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je predmet spora pravni učinek pravnega posla ali drugega pravnega dejanja med dolžnikom in toženo stranko v razmerju do tožeče stranke ter dovolitev poplačila terjatve iz premoženja, ki naj bi se z izpodbijanim pravnim dejanjem preneslo na toženo stranko, ne pa usoda denarne terjatve tožeče stranke do dolžnika.
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja, mora biti oblikovan tako, da se glasi: darilna pogodba (izjava, poravnava), je v razmerju do tožnika neučinkovita. Toženec je za izterjavo tožnikove izterljive terjatve dolžan dovoliti izvršbo na premoženje, ki ga je pridobil s to pogodbo (dajatveni del).
Stranke so odgovorne, da v zadevi priskrbijo ustrezno trditveno podlago. Zato je sodišče v primeru, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, načeloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.