OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063350
ZOR člen 616, 616/2, 646, 646/2. ZPP člen 212, 254.
gradbena pogodba –plačilo za delo – ugovor zoper zahtevek za plačilo – odgovornost za stvarne napake – pravica do znižanja plačila – pravica do povračila škode – zmanjšanje odgovornosti izvajalca – dokazovanje – postavitev drugega izvedenca
Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženi stranki v garderobi, sanitarijah in čajni kuhinji nastala škoda v višini 3.500,00 EUR, po materialnem pravu nima posledice prenehanja obveznosti tožene stranke, da tožeči stranki plača opravljeno delo. Tožena stranka namreč odškodnine – torej svoje terjatve nasproti tožeči stranki procesno ni uveljavljala z ugovorom zaradi pobota svoje terjatve s terjatvijo tožeče stranke proti njej, niti z nasprotno tožbo. V ugovoru zoper sklep o izvršbi si je sicer pridržala pravico vložiti nasprotno tožbo zaradi uveljavljanja odškodnine, kot rečeno pa med postopkom te pravice ni izkoristila, niti ni odškodnine za škodo konkretizirala s pobotnim ugovorom.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
ZIZ člen 23, 23/2, 61, 61/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (2011) člen 4, 4/2.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - pojem verodostojne listine - ustreznost verodostojne listine - obrazložen ugovor - pravno relevantna dejstva
Dolžnika kot pravno relevantno dejstvo smiselno uveljavljata subsidiarno poroštvo.
Obvezen podatek o verodostojni listini je tudi njena oznaka na način, da bo dolžniku čimbolj nedvoumno jasno, za katero verodostojno listino gre. Kot verodostojno listino, ki jo je označil s kataloško številko 4, je upnik označil vsebino, ki verodostojne listine ne predstavlja.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-3. ZDavP-2 člen 145, 145/1, 145/1-9, 157, 208. ZPP člen 337.
seznam izvršilnih naslovov – izvršba na nepremičnine – davčna izvršba – sodna izvršba
Z začetkom uporabe ZDavP-2 01. 01. 2007 je seznam izvršilnih naslovov izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko dovolita davčna in sodna izvršba. Seznam ne more nalagati dolžniku večjega bremena, kot ga nalagajo posamezni izvršilni naslovi skupaj oziroma kot znaša vsota zapadlih davkov in prispevkov. Izvršilni naslov torej obsega le seštevek posameznih terjatev iz različnih obdobij in različnih izvršilnih naslovov, ne more pa obsegati ničesar, kar ni določeno že v njegovih sestavnih delih.
Pogoj za vložitev predloga za izvršbo na nepremičnino, ki se obravnava v sodnem izvršilnem postopku, ni konec davčne izvršbe. Predmetni izvršilni postopek vsebinsko pomeni nadaljevanje postopka davčne izvršbe, saj je neuspešnost slednjega pogoj za izvršbo na nepremičnine, ki se vodi v sodnem postopku. Dolžnik bi moral morebitna plačila uveljavljati že v postopku davčne izvršbe.
S pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati samega izvršilnega naslova, kar velja tako v postopku davčne kot tudi sodne izvršbe.
nastanek taksen obveznosti – tožba – nepopolna tožba
Za postopek, ki se začne s tožbo, taksna obveznost po določbi 1. točke drugega odstavka 5. člena ZST-1 nastane ob vložitvi tožbe. Mišljena je popolna tožba, ki je sposobna za obravnavanje (prvi odstavek 180. člena ZPP), ne pa nepopolna vloga iz prvega odstavka 108. člena ZPP. Za nepopolno vlogo taksna tarifa ne določa takse.
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.
postopek osebnega stečaja – prijava in preizkus terjatev – ugovor proti osnovnemu seznamu preizkušenih terjatev – sklep o preizkusu terjatev – prijava zavarovane terjatve in ločitvene pravice – ločitvene pravice, pridobljene v postopku izvršbe – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja
Ker za postopek osebnega stečaja ne velja, da ločitvena pravica v primeru, če upnik zamudi rok za prijavo le-te, preneha, bo upnikova naknadno prijavljena ločitvena pravica lahko predmet preizkusa v nadaljnjem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057826
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 180.
avtorska pravica - oblikovanje tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo civilne kazni – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno pripisalo v izrek sodbe. Iz navedenega torej izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran – enako kot velja za izrek sodbe. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek - ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069968
SPZ člen 92. ZPP člen 286a.
družbena lastnina - prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – prekluzija
Pri originarnem načinu pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, temveč zgolj deklaratoren. Poleg tega pa v obravnavani dejanski in pravni situaciji ni odločilno, kdo je bil zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe, temveč kdo je bil njen dejanski imetnik, pri čemer je potrebno upoštevati, da v času družbene lastnine vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena.
obnova postopka – nova dejstva in dokazi – procesna skrbnost
Procesna skrbnost je pravni standard. Odgovor na to, ali je stranka ravnala skladno s tako uveljavljenim standardom, je v posameznem primeru odvisen od konkretnih okoliščin zbiranja procesnega gradiva, te pa se razlikujejo glede na to, ali gre za tožečo ali toženo stranko.
ZVEtL člen 15, 26. ZZK-1 člen 79, 148, 152. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine in postopka določitve pripadajočega zemljišča k stavbi – izrek zemljiškoknjižnega sklepa – izostanek navedbe listine – razlaga pojma „odredba“ po 15. členu ZVEtL
Pritožnica zmotno meni, da bi moralo nepravdno sodišče zaznambo (po ZVEtL-u) odrediti s sklepom, kajti odredba v teh postopkih pomeni le nadomestek strankinega predloga, listino, ki je podlaga za zaznambo, pa v obeh primerih predstavlja predlog za vzpostavitev etažne lastnine oziroma predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi.
Glede na to, da je obrazložitev zemljiškoknjižnega sklepa, upoštevajoč pri tem tretji odstavek 152. člena ZZK-1, potrebna zgolj v primeru, če sodišče zavrže oziroma zavrne zemljiškoknjižni predlog oziroma odloči, da se vpis ne opravi, ne pa tudi v primeru, ko se vpis dovoli, je izostanek navedbe listine, ki je bila podlaga za vpis, v izreku sklepa, takšna kršitev, ki dejansko onemogoča preizkus izpodbijanega sklepa tako stranki sami kot tudi pritožbenemu sodišču in zato pomeni kršitev po 14. točki 2. odst. 339. člena ZPP.
V postopku zaradi izpodbijanja dolžnikovih pravnih dejanj je predmet spora pravni učinek pravnega posla ali drugega pravnega dejanja med dolžnikom in toženo stranko v razmerju do tožeče stranke ter dovolitev poplačila terjatve iz premoženja, ki naj bi se z izpodbijanim pravnim dejanjem preneslo na toženo stranko, ne pa usoda denarne terjatve tožeče stranke do dolžnika.
Tožeča stranka je sklenjeno pogodbo štela za darilno pogodbo in je sodišče prve stopnje pravno zmotno opredelilo navedeno pogodbo za preužitkarsko, s čimer je preseglo trditveno podlago stranke.
začasna odredba – pogoji za izdajo začasne odredbe – konkretiazcija pogojev za izdajo začasne odredbe - novote
Za sklep o obstoju nevarnosti, da bo terjatev zaradi konkretnega subjektivnega ravnanja tožene stranke onemogočena oziroma precej otežena, tožnikove pavšalne navedbe o slabi finančni situaciji prvega toženca, ki da ima edini premoženje, ne zadoščajo. Nekonkretizirana in nesklepčna je v tej zvezi tudi sicer nedopustna neopravičena pritožbena novota o teku kazenskega postopka proti prvemu tožencu.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena krivda - nepremoženjska škoda
Tožena stranka krivdno odgovarja za škodo, ki jo je utrpel tožnik pri popravljanju oziroma odpravljanju okvare na zavornem sistemu vozila, ker tožniku ni zagotovila brezhibnega vozila, torej vozila, pri katerem ne bi prišlo do obrabe zavornih ploščic.
neupravičena uporaba skupnega dela stavbe v solastnini – aktivna legitimacija – solidarnost upnikov – dogovor upnikov o solidarnosti na podlagi tožbe
S postavljenim tožbenim zahtevkom na plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe skupnega dela stavbe so si tožeče stranke (solastnice stavbe) izbrale način poplačila svoje terjatve. Zadovoljile so se s tem, da vsaka od njih lahko prejme od tožene stranke celotni znesek, druge pa torej ničesar, nato pa šele med seboj napravijo obračun in si plačani znesek dogovorno razdelijo. V bistvu gre za s tožbo dogovorjeno solidarnost upnikov – v skladu z določbo 425. člena ZOR.