neupravičena uporaba skupnega dela stavbe v solastnini – aktivna legitimacija – solidarnost upnikov – dogovor upnikov o solidarnosti na podlagi tožbe
S postavljenim tožbenim zahtevkom na plačilo uporabnine zaradi neupravičene uporabe skupnega dela stavbe so si tožeče stranke (solastnice stavbe) izbrale način poplačila svoje terjatve. Zadovoljile so se s tem, da vsaka od njih lahko prejme od tožene stranke celotni znesek, druge pa torej ničesar, nato pa šele med seboj napravijo obračun in si plačani znesek dogovorno razdelijo. V bistvu gre za s tožbo dogovorjeno solidarnost upnikov – v skladu z določbo 425. člena ZOR.
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
regulacijska začasna odredba – motenje posesti – vzpostavitev prejšnjega stanja že v roku 24 ur
Pritožbeno sodišče sprejema razloge sodišča prve stopnje za zaključek, da tožniku ne nastaja nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda, niti mu ne grozi takšno nasilje, da bi bila potrebna izdaja ureditvene začasne odredbe z vzpostavitvijo prejšnjega stanja že v roku 24 ur. Upoštevati je potrebno tudi, da gre za pravdo zaradi motenja posesti, v teh pravdah pa mora sodišče že po zakonu paziti na to, da je treba zadevo po naravi vsakega posameznega primera hitro rešiti.
V tej zadevi je bistven odgovor na vprašanje, ali je prišlo do padca prometnega znaka na tožnico zaradi nepravilne težitve le-tega, za katero je odgovorna tožena stranka oziroma njen zavarovanec, ali pa je prišlo do padca prometnega znaka zaradi takrat nepravilne obtežitve izključno v posledici ravnanja nekoga tretjega (vandalov), kar pa zavarovanec tožene stranke ni mogel predvideti oziroma preprečiti. Pritožbeno sodišče se v tej zvezi strinja s tem, da odstranjevanje vreč, s katerimi je bil prometni znak v osnovi obtežen, za zavarovanca tožene stranke ni predstavljal nepredviden in nepreprečljiv dogodek.
ZPP člen 2, 2/1, 335, 335-4, 336. ZSReg člen 41, 41/1, 41/3.
tožba na ničnost vpisa v sodni register – subjektivni rok – nepopolna pritožba – podpis pritožnika
Sodišče prve stopnje je 30 – dnevni subjektivni rok napačno štelo od dneva, ko naj bi tožniki izvedeli za odločitev višjega sodišča o pritožbi zoper vpis in ne od dneva, ko naj bi izvedeli za razloge ničnosti vpisa, vendar je njegova odločitev o zavrženju tožbe kljub temu pravilna, saj tožniki niti v tožbi niti v pritožbi niso navedli, da za razloge ničnosti, ki so jih navedli v tožbi, niso vedeli že pred prejemom sklepa Višjega sodišča IV Cpg 783/2009 z dne 27. 01. 2010 oziroma da so zanje izvedeli šele po prejemu tega sklepa.
K višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.
Stranke so odgovorne, da v zadevi priskrbijo ustrezno trditveno podlago. Zato je sodišče v primeru, če nobena od strank določenega dejstva ne zatrjuje, načeloma dolžno šteti, da to dejstvo ne obstaja.
Pravilo compensatio lucri cum damno v povezavi s pravilom o popolni odškodnini terja, da se od tržne vrednosti izropanja državnega granita v razsutem stanju odštejejo stroški predelave.
Prodajalčeva izpolnitev ima namreč značilnost izpolnitve s pravno napako, če ne zagotovi, da so v trenutku, ko kupec vloži zemljiškoknjižni predlog za vpis (vknjižbo) lastninske pravice v njegovo korist, izpolnjeni pogoji za dovolitev vknjižbe te pravice v korist kupca.
Ravnanje prvostopenjskega sodišča je toženo stranko nedvomno zavedlo, v posledici česar plačilnega naloga, ki ga je prejela dne 02. 02. 2011, ni upoštevala. Razlog za opustitev plačila sodne takse za pritožbo torej ni bil v sferi tožene stranke, temveč v ravnanju sodišča. Zato stranka ne more trpeti škodljivih posledic takšnega ravnanja. In četudi je plačilni nalog prejela šele po prejetem telefonskem klicu sodišča, in bila v njem opozorjena na pravne posledice opustitve plačila sodne takse, ji še ni mogoče očitati, da bi morala vedeti, da je bil telefonski klic sodišča opravljen pomotoma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0057826
ZASP člen 168, 168/4. ZPP člen 180.
avtorska pravica - oblikovanje tožbenega zahtevka - zahtevek za plačilo civilne kazni – pravice izvajalcev in proizvajalcev fonogramov
Temeljno pravilo pri oblikovanju tožbenega zahtevka je, naj se ta glasi dobesedno tako, kot si tožnik želi, da se glasi izrek sodbe; da bo torej sodišče, če bo ugotovilo, da je zahtevek utemeljen, njegovo vsebino dobesedno pripisalo v izrek sodbe. Iz navedenega torej izhaja, da mora biti zahtevek konkretiziran – enako kot velja za izrek sodbe. Pri dajatveni tožbi je glavni kriterij za presojo zadostne opredeljenosti zahtevka preizkus, ali bo tožbeni zahtevek - ki bo (če je utemeljen) prenesen v izrek sodbe, zagotavljal ustreznost izvršilnega naslova; da bo torej izvršilnemu sodišču v postopku morebitne izvršbe nedvomno (in brez nadaljnjega pravnega sklepanja) razvidno, kaj je obveznost, ki jo je treba izvršiti
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – posebno premoženje – delež na skupnem premoženju
Da premičnine in nepremičnine sodijo v skupno premoženje pravdnih strank, izhaja iz ugotovitve, da so bile nabavljene tekom trajanja zunajzakonske skupnosti ter posledica skupnega prispevka partnerjev: tožničinega predvsem v skrbi za otroke in gospodinjstvo, toženčevega pa v večjem finančnem prispevku. Dejstvo, da je toženec v nakup parcel in pohištva vložil znatno več denarja kot tožnica oziroma da je kupljene nepremičnine plačal iz svojih prihrankov kot posebnega premoženja, ne pomeni, da te nepremičnine in premičnine predstavljajo njegovo posebno premoženje.
ustna oporoka – izredne razmere – nemožnost napraviti pisno oporoko – dokazna ocena – razpravno načelo – zavedanje osebe, da je priča - zahteva za povrnitev stroškov - odprava očitne pisne pomote – prepoved reformatio in peius
Zapustnik se je nahajal v takšni življenjski situaciji, da bi bilo od njega nemoralno zahtevati, da naj poskrbi za pisno obliko oporoke, četudi je bil fizično to sposoben storiti. Ob pojavu simptomov kapi, ki terjajo hospitalizacijo, je namreč primarna skrb za zdravje. Glede na to, da se mu je zdravstveno stanje nato hitro in nepričakovano poslabšalo, je utemeljen zaključek, da je šlo za izredne razmere, v katerih je poslednja volja lahko veljavno izražena tudi ustno.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka ne predstavlja dela tožbenega petita; takšno zahtevo predstavlja že njihova določna priglasitev v postopku.
Pritožbene navedbe o tem, da so zaslišane priče v prvotnem postopku izpovedovale predvsem o uživalnem stanju in ne o dobri veri tožnikov, niso relevantne, saj bi dobro vero moral izpodbiti toženec, ki pa mu ta poskus v dosedanjem postopku ni uspel in k drugačnim ugotovitvam kot že omenjeno ne bi prispevala niti izpoved J. H. (nov dokaz). Njena izpoved namreč v luči celotnega postopka ne bi pomenila, da je tožnik vedel, da podarjeno zemljišče, ki ga že vse od daritve uživa, po katastrskih načrtih ni njegovo.
Iz listinskih dokazov sicer izhaja dejstvo nastanka prometne nezgode, vendar je skladno s 7. in 212. členom ZPP na tožniku dokazno breme, da dokaže, da je do prometne nezgode prišlo na zatrjevani način.
ZZK člen 9. Pravilnik o vodenju zemljiške knjige člen 49.
vknjižba lastninske pravice – vpis etažne lastnine – etažni načrt stavbe
Pogoji za vpis etažne lastnine niso bili izpolnjeni, saj pritožnica ob predlogu za vpis ni priložila etažnega načrta stavbe, ki bi zajemal tudi njeno stanovanje, na katerega se je njen predlog nanašal.