sklep o popravi pomote – poprava parcelne številke
Sodišče je v sklepu o postavitvi izvedenca navedlo napačno parcelno številko zemljišča, ki je bilo predmet izvedenskega dela. Zato je s sklepom o popravi pomote to napako lahko odpravilo.
Neuveljavljanje pravice zahtevati vračunavanje daril sodedičem v prvem zapuščinskem postopku, ne pomeni odpovedi te pravice za kasnejši zapuščinski postopek glede denacionalizacijskega premoženja.
ustna oporoka – izredne razmere – nemožnost napraviti pisno oporoko – dokazna ocena – razpravno načelo – zavedanje osebe, da je priča - zahteva za povrnitev stroškov - odprava očitne pisne pomote – prepoved reformatio in peius
Zapustnik se je nahajal v takšni življenjski situaciji, da bi bilo od njega nemoralno zahtevati, da naj poskrbi za pisno obliko oporoke, četudi je bil fizično to sposoben storiti. Ob pojavu simptomov kapi, ki terjajo hospitalizacijo, je namreč primarna skrb za zdravje. Glede na to, da se mu je zdravstveno stanje nato hitro in nepričakovano poslabšalo, je utemeljen zaključek, da je šlo za izredne razmere, v katerih je poslednja volja lahko veljavno izražena tudi ustno.
Zahteva za povrnitev stroškov postopka ne predstavlja dela tožbenega petita; takšno zahtevo predstavlja že njihova določna priglasitev v postopku.
Če je bil postopek začet pred 1. januarjem 2010 in je bila podana pristojnost okrožnega sodišča, je to sodišče tudi naprej ostalo pristojno, ne glede na kasnejšo spremembo.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča je tožnik izkazal svojo terjatev za verjetno (zemljiškoknjižni podatki o lastništvu) ter uporabo sile (vložena kazenska ovadba).
Gre za regulacijsko začasno odredbo, katerih vsebina je lahko enaka vsebini tožbenega zahtevka, kadar zavarovanje terjatve iz spornega razmerja drugače ni možno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – UPRAVNI POSTOPEK – UPRAVNI SPOR – DAVKI
VSL0064123
ZPP člen 1. ZDavP-2 člen 12. ZUP člen 50, 153.
sodna pristojnost - upravna pristojnost – upravna odločba – izplačilo odškodnine za škodo zaradi naravnih nesreč - vračilo neutemeljeno izplačane odškodnine – pravno nasledstvo zavezanca
Tožeča stranka je oseba javnega prava, ki je v okviru izvrševanja javne funkcije izdala upravno odločbo, po kateri je pravni prednik tožene stranke dolžan vrniti neutemeljeno izplačano državno pomoč. Tožena stranka je fizična oseba, ki v razmerju do tožeče stranke nastopa kot podrejena stranka. Jasno je, da spor o obstoju terjatve tožeče stranke do tožene stranke kot pravnega naslednika zavezanca ne predstavlja spora iz civilnopravnega razmerja, zato ni podana sodna pristojnost.
nastanek taksen obveznosti – tožba – nepopolna tožba
Za postopek, ki se začne s tožbo, taksna obveznost po določbi 1. točke drugega odstavka 5. člena ZST-1 nastane ob vložitvi tožbe. Mišljena je popolna tožba, ki je sposobna za obravnavanje (prvi odstavek 180. člena ZPP), ne pa nepopolna vloga iz prvega odstavka 108. člena ZPP. Za nepopolno vlogo taksna tarifa ne določa takse.
Zahtevek za izpodbijanje pravnih dejanj izven stečaja, mora biti oblikovan tako, da se glasi: darilna pogodba (izjava, poravnava), je v razmerju do tožnika neučinkovita. Toženec je za izterjavo tožnikove izterljive terjatve dolžan dovoliti izvršbo na premoženje, ki ga je pridobil s to pogodbo (dajatveni del).
sporazumna razveza zakonske zveze – pogoji za sporazumno razvezo zakonske zveze – sporazum o preživljanju otrok
Pritožbeno sodišče glede na podatke spisa (doslej izkazane potrebe otrok) ugotavlja, da z dogovorjeno preživnino res ni primerno poskrbljeno za preživljanje otrok, zato sporazum o preživljanju ni v največjo korist otrok predlagateljev (glede na doslej znane materialne in pridobitne zmožnosti staršev s sporazumom o preživnini breme preživljanja tudi ni bilo ustrezno porazdeljeno med njima). Pritožbeno sodišče zato ugotavlja, da niso bili izpolnjeni pogoji za sporazumno razvezo.
Na ničnost posla odkazuje goljufiv namen toženke, izkazan tudi s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani I K 466/2001, s katero je bila slednja obsojena za kaznivo dejanje goljufije po 1. in 2. odst. 217. čl. KZ. Tako nemoralno ravnanje toženke pri sklepanju pogodbe nasprotuje temeljnemu načelu obligacijskega prava, načelu vestnosti in poštenja iz 12. čl. ZOR, zato je takšna pogodba nična, saj nasprotuje družbeni morali, to pa je ničnostni razlog iz 103. čl. ZOR.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069968
SPZ člen 92. ZPP člen 286a.
družbena lastnina - prenos pravice uporabe – pridobitev lastninske pravice – prekluzija
Pri originarnem načinu pridobitve lastninske pravice vpis v zemljiško knjigo ni konstitutiven, temveč zgolj deklaratoren. Poleg tega pa v obravnavani dejanski in pravni situaciji ni odločilno, kdo je bil zemljiškoknjižni imetnik pravice uporabe, temveč kdo je bil njen dejanski imetnik, pri čemer je potrebno upoštevati, da v času družbene lastnine vpis pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena.
Delodajalcu, ki zaradi poškodbe zaposlenega plača nekoga, da opravi delo, ki bi ga sicer opravil zaposleni, naše pravo ne priznava pravice uveljavljati odškodninske zahtevke proti odgovorni osebi oziroma njegovi zavarovalnici.
odškodninska odgovornost pravne osebe – ravnanje organov pravne osebe – društvo
Toženec je deloval v funkciji organa društva. Pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Ravnanje njenih organov se tako šteje za ravnanje same pravne osebe, ne pa fizičnih oseb, ki so člani organa. Za škodo, ki jo povzročijo fizične osebe kot člani njenih organov, zato odgovarja sama pravna oseba. Glede na to, da je bila v obravnavani zadevi ara v višini 2.000,00 EUR izročena na podlagi (sicer nezakonite) odločitve organa tožeče stranke in ne samovoljnega ravnanja toženca, je jasno, da toženec za nastalo škodo ne more biti odgovoren.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV
VSL0057831
OZ člen 299.
odškodnina zaradi razlastitve – začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Ker se je predlagateljica z višino svoje obveznosti, torej višino odškodnine, katera med strankama ni sporna in tudi ni predmet pritožbenega postopka, seznanila že z dnem izdaje sklepa sodišča prve stopnje, je pritožbeno sodišče sklenilo, da nasprotnemu udeležencu pripadajo zakonske zamudne obresti od preteka paricijskega roka dalje od izdaje odločbe sodišča prve stopnje in ne morebiti od izdaje odločbe sodišča druge stopnje.
K višjim dohodkom s strani A. F. pripomogla prav M. F., ki je v celoti prevzela skrb za gospodinjstvo in skupnega otroka. Zato je pravilen materialnopravni zaključek prvega sodišča, da A. F. iz naslova višjega dohodka ne pripada v konkretnem primeru višji delež na skupnem premoženju.