prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža - obseg zapuščine - velikost dednega deleža - denarna sredstva na bančnem računu - bančni izpis - trditveno in dokazno breme - (ne)izvedba predlaganih dokazov
Zapuščinsko sodišče je sledilo predlogu pritožnice in poleg poizvedb po uradni dolžnosti o stanju na bančnih računih pokojnika zahtevalo od banke še izpis prometa na bančnih računih za obdobje petih let pred smrtjo. Banka je tudi sporočila, da drugih oblik računov, depozitov ali hranilnih knjižic pokojnik pri njej ni imel.
Ker je pritožnica na zapuščinski obravnavi kljub temu vztrajala, da v zapuščino sodijo višja oz. druga denarna sredstva, je zaradi spora o dejstvih, od katerih je odvisna velikost njenega dednega deleža, podan razlog za prekinitev postopka in napotitev dedinje na pravdo, da dokaže obstoj teh sredstev in drugačen obseg zapuščine.
delni odvzem poslovne sposobnosti - duševna motnja - žepnina - procesna sposobnost - razpolaganje z nepremičnino - lastništvo nepremičnine
Razlogi za odvzem poslovne sposobnosti niso navedeni taksativno, pač pa le primeroma. Poleg duševne bolezni, zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, se kot taki razlogi navajajo tudi telesne in značajske napake (kverulantstvo). Vendar so te okoliščine lahko razlog za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti le v primeru, kadar v tolikšni meri vplivajo na človekovo psihofizično stanje, da ni sposoben sam skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.
Ker je tožnica sama kot izviren znanstveni članek označila tudi članek s tipologijo 1.08, v Pogodbi pa ustrezne konkretizacije oziroma opredelitve pojma „znanstveni članek“ ni bilo, tožnik utemeljeno navaja, da gre za nejasno določilo, ki ga je v skladu s 83. členom OZ treba razlagati v korist toženca.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katere je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da mora obdarjenec darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen.
Darovalec lahko s kondikcijskim zahtevkom zahteva zgolj vrnitev tiste koristi, ki jo toženec še ima.
Kondikcijski zahtevek je utemeljen zgolj v primeru, če vrnitev stvari ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da dejanje toženca ne predstavlja hude nehvaležnosti, ker je na škodo prvega tožnika zagrešil zgolj lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne pa hujšega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj za preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti zadošča že okoliščina, da dejanje povzroči tako poškodbo na telesu, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na poškodovančevo zahtevo, do česar pa je v obravnavani zadevi tudi prišlo.
Opisno oblikovan izrek glede obrestnega zahtevka (z navedbo glavnice oziroma obdobja, v katerem tečejo zakonske zamudne obresti, ob upoštevanju delnih plačil) sicer sam po sebi ni nepravilen, saj je določljiv tudi po višini. Ni pa primeren takrat, kadar stranka tožbeni zahtevek formulira tako, da zahteva kapitalizirani znesek dolgovane glavnice z obrestmi od določenega datuma - npr. datuma vložitve tožbe skupaj s procesnimi obrestmi.
Kapitalizirani znesek pripadajoče odpravnine v višini 3.908,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017 znaša 5.504,71 EUR. Od tega zneska pa je iz naslova delnega plačila zneska 500,00 EUR na dan 18. 10. 2015 potrebno odšteti ne le glavnice v znesku 500,00 EUR (kot je to storil tožnik), ampak tudi obresti od glavnice v znesku 500,00 EUR za čas od 19. 10. 2015 do 5. 12. 2017 v znesku 85,44 EUR do katerih tožnik ni upravičen, jih je pa pri izračunu (v tožbi) nepravilno pripisal kapitaliziranemu vtoževanemu znesku. Od zneska 5.504,71 EUR iz naslova odpravnine je torej potrebno odšteti znesek 585,44 EUR, tako da znaša kapitalizirani znesek glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017, do katerega je tožnik upravičen, 4.919,27 EUR.
Odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšana življenjske aktivnosti pa je po mnenju pritožbenega sodišča v višini 80.000,00 EUR odmerjena previsoko. Glede zmanjšanja življenjske aktivnosti je VS RS v svoji odločbi II Ips 269/2009 glede primerljivih posledic, ki jih je utrpel 17 letni fant odločilo, da je primerna odškodnina 75.000,00 EUR. Glede na starost tožnice in dejstvo, da je bila ob poškodbi že invalidsko upokojena je odškodnina iz naslova duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti v višini 80.000,00 EUR previsoka, zato jo je pritožbeno sodišče znižalo na 65.000,00 EUR.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017350
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3. ZKP člen 437.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak preslepitve ni zadostno konkretiziran. Izostala je namreč navedba dejanskih okoliščin, ki bi zanesljivo in konkretno kazale na osumljenčevo preslepitev, to je na njegovo zavedanje, da dogovorjene oziroma obljubljene obveznosti ne bodo plačane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015754
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - prepozen odgovor na tožbo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - dokazni predlogi - dokazni predlog nasprotne stranke - podjemna pogodba
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične.
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - reorganizacija - obstoj utemeljenega razloga
Delodajalec, ki organizira delovni proces, ima pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, pri čemer gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. V okviru spora za presojo zakonitosti odpovedi pa mora sodišče preveriti, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne.
Pri toženi stranki v praksi ni prišlo do predvidene spremembe v organizaciji dela v nabavi, tj. da bodo delo v nabavi opravljali štirje delavci, zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je odpovedni razlog le navidezen, ker sprememba odločitve tožene stranke, da bodo delo namesto štirih opravljali trije delavci, ne pomeni nove organizacije, ampak predstavlja ustaljen način dela, kot se je pri toženi stranki izvajal že dlje časa. Ker tožena stranka ni dokazala prenehanja potrebe po tožničinem delu pod pogoji iz sklenjene pogodbe o zaposlitvi in s tem obstoja utemeljenega odpovednega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - obseg zapuščine - spor dedičev o obsegu zapuščine - okoliščine konkretnega primera - manj verjetna pravica dediča - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja - zakonita domneva - del skupnega premoženja
Med dediči je sporno, ali predstavlja premoženje, ki je v formalni lasti dedinje J. J., skupno premoženje zapustnika T. T. in J. J. kot njegove izvenzakonske partnerice, zaradi česar predstavlja polovica tega premoženja premoženje zapustnika in spada v zapuščino.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti obseg skupnega premoženja zapustnika in izvenzakonske partnerke, dopustiti, da se dediči o tem izjavijo in šele nato, če je med dediči spor o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino, postopek prekiniti in na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico bo štelo za manj verjetno
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00016073
ZNP člen 8, 8/1, 9, 118, 118/2, 128.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - nepravdni postopek - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - predhodno vprašanje - manj verjetna pravica - interes udeležencev - nesporna dejstva
Eno izmed bistvenih načel pri delitvi skupnega premoženja je, da ga lahko sodišče pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju. To je odgovor na napačno pritožbeno stališče, da spor o obsegu premoženja ni razlog za prekinitev postopka za delitev preostanka (nesporno) skupnega premoženja.
Prav ima predlagateljica, ko izpostavlja, da lahko nepravdno sodišče samo reši predhodno vprašanje. A tega ne more narediti, kadar so med udeleženci sporna dejstva. V tem primeru mora prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00017483
ZPP člen 7, 8, 212, 214, 214/2, 339, 339/2, 458, 458/1, 458/5, 495. ZGD-1 člen 257, 284.
sejnina - nadzorni svet - sklepčnost nadzornega sveta - spor majhne vrednosti - škoda - odškodninska odgovornost - odškodnina - pobotni ugovor - dokazna ocena - prekoračitev trditvene podlage - zavrnitev dokaznega predloga - pravno odločilna dejstva - izpodbijanje dejanskega stanja - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - dovoljeni pritožbeni razlogi
Tožena stranka pravzaprav izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki jo je mogoče grajati le, če je bila opravljena brez upoštevanja napotkov iz 8. člena ZPP, ali če je vsebinsko neprepričljiva. V prvem primeru gre za relativno bistveno kršitev določb postopka, v drugem pa za zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki nista dovoljena pritožbena razloga v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP).
Tožena stranka z navedbo, da naj bi sodišče prve stopnje prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke, uveljavlja relativno bistveno kršitev pravil postopka po 212. členu v zvezi s 7. členom ZPP, ki ni zajeta v drugem odstavku 339. člena ZPP. To pa skladno z izrecno določbo prvega odstavka 458. člena ZPP, da se prvostopenjske odločbe v sporih majhne vrednosti lahko izpodbijajo samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava, v obravnavanem primeru prav tako ni dopusten pritožbeni razlog.
Pritožbeno sodišče enako kot prvostopenjsko sodišče ugotavlja, da je imelo tudi ravnanje poškodovanega delavca (ko je dne 27. 1. 2012 ob 9. uri zjutraj padel na pomrznjenem asfaltu dvorišča betonarne, ko je pripravljal orodje in električne kable za montažo kovinskih vrat) znake neskrbnega ravnanja. Upoštevaje njegovo zavedanje, da so bila tla delovišča poledenela že prejšnjega dne (zaradi česar bi se delavec že kot povprečno razumen odrasel človek moral zavedati, da obstaja verjetnost, da so tla poledenela tudi dne 27. 1. 2012), in odločitev, da bo 27. 1. 2012 delal, bi namreč (že glede na splošno določbo drugega odstavka 12. člena ZVZD-1) delo moral opravljati s tolikšno pazljivostjo, da bi varoval svoje življenje in zdravje (ter življenje in zdravje drugih oseb). Dolžna skrbnost je delavcu tako narekovala, da se poledenelim zaplatam tal poskuša izogniti oziroma da si zagotovi varen prehod preko poledenelega dela tal do objekta.
OZ člen 86, 92, 101, 101/1, 299, 299/1, 301, 301/1, 436. ZPP člen 7, 286.
dolžniška zamuda - ugovor neizpolnjene pogodbe - začasne prodaje (repo posli) - repo pogodba - ugovor ničnosti pogodbe - pomanjkljiva trditvena podlaga - neupoštevanje prepoznih navedb - trdtiveno in dokazno breme - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - vpliv kršitve na pravilnost in zakonitost odločbe - ugovor ogroženosti - zapadlost obveznosti - ugovor materialnega prava
Ker bi morala tožeča stranka prva izpolniti svojo obveznost na določen dan, to je prenesti vrednostne papirje na toženo stranko, pa tega ni storila, je prišla v dolžniško zamudo. Zato je ona tista, ki je dolžna nositi tveganje razvrednotenja obveznic kot posledico Odločbe o izrednih ukrepih, izdane s strani Banke Slovenije, saj je nemožnost izpolnitve (razvrednotenje obveznic) nastala v času, ko je bila tožeča stranka v zamudi, ki jo je zakrivila sama. Ker sama ni prva izpolnila svoje obveznosti, tudi ne more zahtevati izpolnitve od tožene stranke, ki je tako utemeljeno podala ugovor neizpolnjene pogodbe oziroma da tožeča stranka ni izpolnila svoje obveznosti, ki bi jo morala izpolniti kot prva, šele nato pa tožena stranka.
Toženka je kot dedinja vstopila v toženčev procesnopravni položaj, tako da izpodbijana odločitev ne učinkuje le v razmerju do tožnice, ampak tudi v razmerju do nje kot pravne naslednice prvotnega toženca.
Odločitev o nepodedljivosti terjatve, ki je predmet obravnavanja, je odločitev o utemeljenosti zahtevka in ne procesna odločitev, kakršna je ustavitev postopka. Če stranka med postopkom umre, po samem zakonu v njen (procesni) položaj vstopijo dediči. Smrt stranke med postopkom ne vpliva na pravila postopka o tožnikovem razpolaganju z zahtevkom in na pravice nasprotne stranke, povezane s tem. Ustavitev postopka bi bila v dani procesni situaciji lahko le posledica umika tožbe, ki ji dediči po pokojnem tožencu ne bi nasprotovali (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Ker te predpostavke niso podane, ni bilo podlage za ustavitev postopka.
Po 111. členu SZ-1 lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja, če oseba, ki uporablja stanovanje, ni sklenila najemne pogodbe z lastnikom.
Tudi ob neobstoju pisne listine je najemna pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/3, 404, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - potek preizkusnega obdobja - ovire za odpust obveznosti - sklep o odpustu obveznosti - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - ugovor proti odpustu obveznosti
ZFPPIPP ne omogoča podaljšanja preizkusnega obdobja v postopku odpusta obveznosti zaradi prilagoditve le-tega pogojem za izbris obsodbe iz kazenske evidence. Dolžnik tudi ne more z ugovorom proti odpustu obveznosti uveljavljati, da je preizkusno obdobje prekratko (a contrario tretji odstavek 403. člena ZFPPIPP) in še to le do poteka preizkusnega obdobja (404. člen ZFPPIPP).
izvenzakonska skupnost - določitev deležev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - skrb za otroka - prispevek izvenzakonskega partnerja
Ni sporno, da je v času triletne zunajzakonske skupnosti tožnica rodila dva skupna otroka in je zanju kot mati tudi skrbela. Čeprav se je toženec za pridobivanje skupnega premoženja precej osebno angažiral, skrb za otroka vseeno pretehta več. Ob ugotovljenem razmerju finančnih vložkov ter ob pravilnem upoštevanju skrbi za skupna dva mladoletna otroka, ki jih je tožnica rodila v kratkem obdobju trajanja njune izvenzakonske skupnosti, po presoji pritožbenega sodišča to vodi do tega, da je tožničin delež na skupnem premoženju 30%, toženčev pa 70%.
ZIS člen 88, 91. ZDR-1 člen 44, 126, 127. ZDoh-2 člen 19, 37. ZPSV člen 3.
plačilo razlike plače - igralništvo - igre na srečo - delovna uspešnost - prejemek iz delovnega razmerja - davki in prispevki - napitnina
Četudi tožnik ni bil zaposlen na delovnem mestu, na katerem bi neposredno sodeloval pri igrah na srečo (kot je npr. krupje), zanj vseeno velja 91. člen ZIS. Napitnine so v prvi vrsti povezane z dobitki pri igrah na srečo, čeprav tožnik opravlja gostinske storitve. Narava dejavnosti, s katero se ukvarja tožena stranka kot koncesionar za organiziranje in prirejanje iger na srečo, izenačuje prejemke igralniških in gostinskih delavcev iz naslova napitnine. Zato je tudi napitnino, ki jo prejemajo valeti, šteti kot del plače iz naslova delovne uspešnosti po 126. členu ZDR-1, od katere je delodajalec dolžan plačati davke in prispevke.
krivdna odškodninska odgovornost upravljavca javne površine - neravna tla običajne pohodne površine - prepoved povzročanja škode
Sodišče druge stopnje meni, da je glede na okoliščine primera pohodna pot, kljub ugotovljeni pomanjkljivosti, ustrezala zahtevi, da jo lahko normalno pazljiv pešec prehodi brez težav.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.