odprava pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji - razveljavitev in nadomestitev prvotne odločbe - vsebinska presoja
Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Vztrajanje pri nadomestitvi celotnega postopka tudi takrat, ko sodišče prve stopnje povsem zgreši bistvo zadeve, bi v skrajnem primeru povsem izničilo dvostopenjsko sojenje kot temeljno ustavno procesno jamstvo (25. člena Ustave RS), hkrati pa bi tudi pomembno vplivalo na motiviranosti sodnikov prve stopnje za kakovostno vodenje postopka in odločanja.
ZIZ člen 272, 272/1. OZ člen 86, 86/1, 88, 1061, 1061/2. ZOR člen 1065.
pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - obstoj verjetnosti terjatve - zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov - kreditna pogodba v CHF - ničnost pogodbe - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Upnik mora tudi v primeru tako imenovane regulacijske začasne odredbe, s katero se začasno uredi sporno razmerje, izkazati, da mu bo zoper dolžnika nastala nedenarna terjatev, zavarovanju katere je namenjen inštitut začasne odredbe po 272. členu ZIZ. Tudi po stališču pravne teorije za izdajo regulacijske začasne odredbe ne zadošča le verjetnost obstoja pravnega razmerja take vrste, ki bi ga bilo treba začasno regulirati, saj se z začasno odredbo ne regulira pravnih razmerij, temveč zgolj iz njih izvirajoče nedenarne terjatve.
Tožeča stranka v predlogu za izdajo začasne odredbe ni izrecno navedla, da ima kakšen nedenarni zahtevek nasproti toženi stranki, vendar je na podlagi zatrjevanih ničnih poslov po materialnem pravu mogoče sklepati, da ima zahtevek na prepoved dejanj, ki bi vodila k izpolnitvi ničnih poslov.
Tožeča stranka je tudi trdila, da se je prvotoženka za račun obeh pogodbenih strank zavezala, da bo o gibanju obrestnih mer in tečaja EUR/CHF dnevno obveščala tožečo stranko in jo tako seznanjala z razmerami na deviznem in denarnem trgu ter bo spremljala gibanje tečaja in obrestnih mer in tožečo stranko obveščala o potencialnih instrumentih za zaščito pred valutnimi in obrestnimi tveganji. Te trditve v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo tudi po stališču pritožbenega sodišča ne potrjujejo verjetnost, da kreditna pogodba nasprotuje ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj ni mogoče sklepati, da bi tožena stranka z navedeno zavezo v zvezi s sklenjeno kreditno pogodbo kršila tožeči stranki pravico do informiranja. Lahko bi jo kršila, če svojih obveznosti iz dogovora ni izpolnjevala, neizpolnjevanje obveznosti pa odkazuje na odškodninsko odgovornost, ne pa na ničnost pogodbe.
vstopna pravica - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka - spor o dejstvih med dediči in tretjim - dopustnost pritožbe
Dedič M.F. je v odgovoru na pritožbo predlagal njeno zavrženje, podrejeno zavrnitev. Menil je, da pritožba Š.M. ni dovoljena, ker pritožnica ni stranka zapuščinskega postopka, saj ne uveljavlja kakšne pravice iz zapuščine.
Sodišče druge stopnje je pritožbo dopustilo in jo vsebinsko obravnavalo. Pritožnica je v zapuščinskem postopku uveljavljala vstopno pravico po svoji materi, zunajzakonski partnerici zapustnika, torej dedno pravico. Sodišče prve stopnje njenemu predlogu ni sledilo, pač pa je za dediča razglasilo samo zapustnikovega sina. Pritožnica ima pravico, da pravilnost takšnega sklepa o dedovanju preizkusi pritožbeno sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00015434
ZPP člen 410, 410/1, 411.
začasna odredba po uradni dolžnosti - začasna ureditev stikov - stiki med očetom in otrokom - otrokova največja korist - izkazanost nepopravljive škode - volja otroka - zaslišanje otroka - neformalni razgovor z otrokom - razgovor pri Centru za socialno delo (CSD) - zaupna oseba
V zadnjem obdobju je pri izvrševanju stikov otroka z očetom prihajalo do težav in se ti določen čas celo niso izvajali, zato je bila izdaja začasne odredbe nujno potrebna, saj odsotnost otrokovih stikov z enim od staršev lahko hitro povzroči odtujitev, to pa nedvomno predstavlja škodo, ki lahko hitro postane zelo težko popravljiva.
Sodišče je mnenje otroka, ki je očitno sposoben razumeti pomen in posledice odločitve, da pri očetu ne bi spal, pridobilo preko CSD. Lahko bi bila lahko ob razgovoru na CSD z otrokom navzoča tudi oseba, ki ji otrok zaupa in jo sam izbere in tako otroku pomaga izraziti svoje mnenje, vendar to ni nujno. Zaupna oseba je namreč oseba, ki jo otrok sam spontano izbere in to seveda ne more biti oseba, ki jo otroku izbere nekdo drug, udeleženec postopka, pooblaščenec ali sodišče. Otrok pred CSD te želje ni izrazil, prav tako pa tudi pritožnik v pritožbi ne navaja, da bi si otrok izbral zaupno osebo, za katero bi želel, da bi bila z njim navzoča pri pogovoru na CSD.
Pravdni stranki sta plačilo za delo v tujini uredili v 18. členu pogodbe o zaposlitvi, iz katerega izhaja, da se tožniku v času napotitve izplačuje plača v višini, določeni s pogodbo o zaposlitvi, v eurih, razen, če je v državi napotitve glede na veljavne zakone in relevantne kolektivne pogodbe določena višja minimalna plača. V tem primeru tožniku pripada plača v minimalni višini, kot velja v državi napotitve. Tožnik se je v zvezi s prikrajšanjem pri plači (tudi iz naslova nadurnega dela) v spornem obdobju, ko je delal v tujini, skliceval na določbe kolektivne pogodbe, ki ureja minimalno plačo v gradbeništvu v tujini, po kateri je znašala bruto urna postavka za delo v tej državi v spornem letu 13,70 EUR oziroma 13,95 EUR. Med strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka tožniku plačo obračunavala ob upoštevanju minimalne bruto urne postavke v višini 8,00 EUR, kot je bila določena pogodbi o zaposlitvi. Navedena kolektivna pogodba v tej zadevi ne predstavlja pravne podlage za določitev minimalne bruto urne postavke oziroma minimalne plače za tožnikovo delo v tujini, saj se ta nanaša na gradbena dela, dejavnost tožene stranke pa predstavlja montaža industrijskih strojev in naprav.
motenje posesti - rok za vložitev motenjske tožbe - subjektivni rok za vložitev tožbe - zavrženje tožbe kot prepozne - dokazna ocena
Roka iz 32. člena SPZ sta kratka zaradi načela hitrosti postopka v sporih zaradi motenja posesti. To pa zato, ker gre za provizorično pravno varstvo posesti, ki naj se doseže čim hitreje. Tožba je instrumentarij za uveljavljanje sodnega varstva posesti, pri njej pa je bistveno, ali je bila vložena znotraj rokov, določenih v 32. členu SPZ.
kršitev temeljnih pravic delavcev - pravica do plačila - finančne težave delodajalca - prispevki za socialno varnost - neplačilo prispevka - neto in bruto plača - neizplačilo plače - krivda
Dejstvo, da so bili delavci seznanjeni s finančnimi težavami obdolženčeve družbe in so v izplačilo le neto plač (iz eksistenčnih razlogov) privolili, ter obdolženčeva skrb (tudi) za ohranitev zaposlitev delavcev in njihovo eksistenco, pri čemer ni mogoče spregledati, da je obdolženi na ta način varoval tudi obstoj svoje družbe, ki brez delavcev ne bi bila zmožna nadaljnjega poslovanja, obdolženca ne razbremenjujeta krivde za očitano mu kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev.
Obdolženčeva družba oziroma obdolženi kot njen direktor je bil zmožen poravnati obveznosti plačila prispevkov do delavcev, vendar je denarna sredstva porabil za tekoče poslovanje družbe in za nakazila svoji drugi družbi, kar je nedopustno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00017350
KZ-1 člen 228, 228/1, 228/3. ZKP člen 437.
poslovna goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opis kaznivega dejanja - materialni vsebinski preizkus obtožnega akta
V opisu inkriminiranega ravnanja zakonski znak preslepitve ni zadostno konkretiziran. Izostala je namreč navedba dejanskih okoliščin, ki bi zanesljivo in konkretno kazale na osumljenčevo preslepitev, to je na njegovo zavedanje, da dogovorjene oziroma obljubljene obveznosti ne bodo plačane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00016073
ZNP člen 8, 8/1, 9, 118, 118/2, 128.
delitev skupnega premoženja zakoncev - obseg skupnega premoženja - nepravdni postopek - sporna dejstva - prekinitev nepravdnega postopka za delitev stvari - napotitev na pravdo - predhodno vprašanje - manj verjetna pravica - interes udeležencev - nesporna dejstva
Eno izmed bistvenih načel pri delitvi skupnega premoženja je, da ga lahko sodišče pravilno in pravično razdeli samo, če hkrati odloča o celotnem premoženju. To je odgovor na napačno pritožbeno stališče, da spor o obsegu premoženja ni razlog za prekinitev postopka za delitev preostanka (nesporno) skupnega premoženja.
Prav ima predlagateljica, ko izpostavlja, da lahko nepravdno sodišče samo reši predhodno vprašanje. A tega ne more narediti, kadar so med udeleženci sporna dejstva. V tem primeru mora prekiniti postopek in udeležence napotiti na pravdo.
izvenzakonska skupnost - premoženjska razmerja - skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - posebno premoženje - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - darilo, dano enemu od zakoncev - prispevki sorodnikov
Sodišče je ugotovilo, da zgolj večji vložek tožničinega posebnega premoženja v skupno premoženje utemeljuje odstop od zakonske domneve o enakih deležih partnerjev na skupnem premoženju, medtem ko so ostali pravnorelevantni prispevki obeh primerljivi in enakovredni.
Ker je tožena stranka ugovarjala preuranjenost tožbe in predlagala zavrženje tožbe, njene vloge ni mogoče opredeliti za obrazložen odgovor na tožbo, ki se po tar. št. 19/1 obračuna višje. Tožena stranka je šele napovedala, če bo to potrebno, da bo v roku vložila odgovor na tožbo in tega odgovora ni nikoli vložila, saj je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo. Zato gre toženi stranki le plačilo po tar. št. 19/4 pod "druge vloge".
Ker je tožnica sama kot izviren znanstveni članek označila tudi članek s tipologijo 1.08, v Pogodbi pa ustrezne konkretizacije oziroma opredelitve pojma „znanstveni članek“ ni bilo, tožnik utemeljeno navaja, da gre za nejasno določilo, ki ga je v skladu s 83. členom OZ treba razlagati v korist toženca.
ZPP člen 195. ZTLR člen 28, 28/2, 28/4, 30, 30/2, 72. SPZ člen 266, 266/1.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - priposestvovanje - solastnina - navadno sosporništvo - dobroverna posest - solastniki kot navadni sosporniki - priposestvovanje idealnega deleža - priposestvovanje idealnega dela nepremičnine - uporaba materialnega prava
Solastniki so v pravdi za ugotovitev lastninske pravice navadni in ne enotni sosporniki, kar pomeni, da je odločitev zoper vsakega od njih lahko drugačna, saj lahko vsak samostojno razpolaga s svojim idealnim solastnim delom. Narava razmerja torej ne terja nujno enake odločitve za vse.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSM00015827
Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1, 4, 4/1, 6, 7, 7/1. Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU) člen 267. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah člen 38, 47, 47/3. URS člen 2. ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/1, 55, 55/1, 55/1-2, 55/2, 59, 71, 71/1, 71/2, 71/3, 73. ZN člen 4. ZPP člen 3, 3/3, 3/3-1. ZBPP člen 8, 8/4. ZS člen 113a, 113a/6.
predhodno odločanje SEU - učinek erga omnes - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - notarski zapis kot izvršilni naslov - soglasje k neposredni izvršljivosti kot procesna dispozicija - potrošniški kredit - dolgoročni kredit v CHF - valutno tveganje - varstvo potrošnikov - javni interes - Direktiva Sveta 93/13/EGS - nepošteni pogodbeni pogoji - načelo učinkovitosti prava EU - načelo formalne legalitete - odlog izvršbe na predlog dolžnika - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - nedopustna razpolaganja - kršitev prisilnih predpisov - učinkovito sodno varstvo - načelo socialne države
Če je postavljeno vprašanje za predhodno odločanje (267. člen Pogodbe o delovanju Evropske Unije - PDEU), mora sodišče postopek prekiniti do odločitve Sodišča EU. V skladu z načelom ekonomičnosti sodišče druge stopnje ne bo posredovalo istega vprašanja sodišču EU tudi v obravnavani zadevi, ampak je le prekinilo postopek do odločitve Sodišča EU v zadevi C-407/18. Obravnavana zadeva se namreč od zadeve, v kateri je bilo enako vprašanje že postavljeno, v bistvenem ne razlikuje ne po dejanski, niti pravni podlagi.
Sodišče druge stopnje je po pregledu procesnega gradiva zavzelo delovno stališče, da je tudi v obravnavani zadevi, enako kot v zadevah VSM I Ip 138/2018 in VSM I Ip 376/2018, nedopusten (nepošten) v notarskem zapisu vsebovan pogodbeni pogoj o vezanosti kredita na tujo valuto, ker ne vsebuje ustrezne omejitve tveganja spremembe menjalnega tečaja do domače valute, ki je dolžnikov vir plačila kredita. Potrošniška kreditna pogodba, ki je namenjena financiranju glede stanovanjske hiše, po svoji značilnosti in temeljnem namenu ni tipični aleatorni posel, četudi vsebuje vezanost kredita na tujo valuto, ampak lahko govorimo kvečjemu o omejeni aleatornosti. Od tipičnih aleatornih poslov, t. i. kockarskih poslov, pri katerih je dopustno sprejeti tudi neomejeno tveganje velike izgube, ki ga ni mogoče obvladovati, so pričakovanja razumnega potrošnika (in tudi banke) pri kreditni pogodbi utemeljeno drugačna. V ospredju je stabilnost in predvidljivost financiranja pomembne potrošnikove dobrine. Potrošnikova kreditna sposobnost (ocenjena glede na njegove dohodke in sredstva v domači valuti) je bistven element pri sklepanju take pogodbe (tako za potrošnika, kot banko), ki povsem izgubi svoj smisel v primeru neomejene možnosti povečevanja vrednosti kreditne obveznosti v času odplačilne dobe.
Ker je sodišče druge stopnje zaznalo nedopustni pogoj, se mu je, enako kot v zadevah I Ip 138/2018 in I Ip 376/2018, postavilo vprašanje, ali mora že v fazi dovolitve izvršbe izvršilno sodišče samo preprečiti uveljavitev takega pogoja, ali mora navedeno presojo prepustiti pravdnemu sodišču v postopku z ničnostno tožbo?
V slovenskem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa, so procesna določila, ki lahko prekomerno ovirajo sodišče pri učinkovitem preizkusu nedopustnih pogojev, tista, ki se nanašajo na uresničevanje načela formalne legalitete in na zakonske pogoje za odlog izvršbe.
V slovenski sodni praksi obstaja več smeri razumevanja preizkusa nedopustnih pogodbenih pogojev, zajetih v notarskem zapisu kot izvršilnem naslovu, kar že samo zase pomeni tehten razlog, da dokončno o razlagi prava EU v povezavi s slovensko procesno ureditvijo odloči Sodišče EU.
Sodišče druge stopnje možnost pravu EU lojalne razlage vidi v omilitvi strogega razumevanja načela formalne legalitete in vsaj omejenem preizkusu izvršilnega naslova glede nedopustnega pogoja že v izvršilnem postopku, kot je obširno pojasnilo že v VSM sklepu I Ip 138/2018.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
V skladu s stališčem Vrhovnega sodišča RS se standard hude malomarnosti presoja skladno s povprečno skrbnostjo, ki se pričakuje od zaposlenega na enakem oziroma podobnem delovnem mestu. Tožnik je imel vlogo člana razpisne komisije, zadolženega za strokovna vprašanja in nato skrbnika pogodbe, sklenjene spornega dne z neto vrednostjo 423.250,00 EUR. Nedvomno se od delavca v takšni funkciji v okviru povprečne skrbnosti terja, da bo ustrezno poznal razpisno dokumentacijo, da bo ravnal skladno s samo pogodbo, skladno s predpisi pogodbene stranke in da ne bo ravnal samovoljno.
Tožena stranka utemeljeno ne želi nadaljevati delovnega razmerja s tožnikom. Iz očitkov, naslovljenih na tožnika v izredni odpovedi, ki so se izkazali za utemeljene, izhaja, da je tožnik s svojim ravnanjem storil več različnih kršitev delovnih obveznosti, ki so imele med drugim znatne finančne posledice. Negospodarno ravnanje z znatnimi denarnimi sredstvi in ravnanje v nasprotju z izrecnimi navodili delodajalca sta nedvomno razloga, ki povzročita izgubo zaupanja v delavca.
ZPP člen 155, 155/2, 328, 328/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 2.
odločitev o stroških postopka - popravni sklep - predlog za izdajo popravnega sklepa - odvetniški stroški - davek na dodano vrednost (DDV) - upoštevanje davka na dodano vrednost - neobračunan DDV - priglasitev stroškov postopka - odvetniška storitev - davčni zavezanec - administrativna napaka - vsebinska sprememba - zavrnitev predloga za izdajo popravnega sklepa
Sodišče pravilno ni sledilo predlogu za izdajo popravnega sklepa na način, da bi se pri odmeri višine povračila stroškov obračunal še 22 % davek na dodano vrednost (DDV). Takšno odločanje bi pomenilo vsebinsko spremembo odločitve o stroških postopka, ki s popravnim sklepom ni dovoljena.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015051
OZ člen 50, 377. ZIZ člen 120, 123, 125, 127. ZPP člen 199, 200. ZGD člen 158.
rubež in prenos terjatve v izterjavo - cesija - izvršilno sredstvo - tiha družba - simuliran (navidezni) pravni posel - družbena pogodba - posojilna pogodba - oderuške pogodbene obresti - pogodbene obresti - pravni in ekonomski interes - stranska udeleženka - intervencijski interes - pravni interes - stranski udeleženec
S prenosom terjatve v izterjavo dobi upnik pravico zahtevati od dolžnikovega dolžnika izplačilo zneska, ki je naveden v sklepu o prenosu, če je ta znesek zapadel ter storiti vse, kar je potrebno za ohranitev in uveljavitev prenesene terjatve in uveljavljati pravice v zvezi z zastavo, ki je bila dana v njeno zavarovanje.
Sklep o prenosu terjatve v izterjavo ali namesto plačila je izvršilno sredstvo, ki nadomešča voljno dejanje dolžnika oziroma pomanjkanje voljne komponente cesije na dolžnikovi strani. Gre za nekakšno prisilno cesijo.
poseg v osebnostno pravico - začasna odredba - prepoved objave - pravica do svobodnega izražanja - denarna kazen - objava na svetovnem spletu - predlog za izdajo začasne odredbe - zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic
V zvezi z zavrnitvijo predloga na prepoved toženki nadaljnjega objavljanja nepreverjenih podatkov je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je ta formuliran preširoko in da iz njega ni jasno razvidno, katerih ravnanj ali načinov poročanja se mora toženka vzdržati. Poleg tega, da je tak predlog vprašljiv z vidika omejevanja pravice do svobodnega izražanja in informiranja (to je cenzure), pa je enako pomembno, da je lahko sodna odločba (s katero je takemu predlogu/zahtevku ugodeno) prav zato neizvršljiva.