CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00015754
ZPP člen 212, 214, 214/2, 339, 339/1, 452, 453, 458, 458/1. OZ člen 619.
spor majhne vrednosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - prepozen odgovor na tožbo - domneva priznanja nezanikanih dejstev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nedovoljen pritožbeni razlog - obrazloženo prerekanje navedb nasprotne stranke - pavšalne navedbe v ugovoru zoper sklep o izvršbi - obrazloženost ugovora - standard obrazloženosti ugovora - standard obrazloženosti v izvršilnem postopku - dokazni predlogi - dokazni predlog nasprotne stranke - podjemna pogodba
V situaciji, ko tožena stranka ni odgovorila na dopolnitev tožbe tožeče stranke oziroma je odgovor vložila prepozno in zato ni upošteven, njene poprejšnje ugovorne navedbe pa so bile povsem pavšalne in so zadoščale le za obrazloženost ugovora v izvršilnem postopku, in ki jih je nenazadnje tožeča stranka v dopolnitvi tožbe argumentirano zavrnila, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se štejejo navedbe v dopolnitvi tožbe za resnične.
Tožena stranka ne more uspeti s sklicevanjem na neizvedene dokaze nasprotne stranke. Vsaka stranka mora namreč za svoje trditve ponuditi svoje dokaze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00016555
OZ člen 193, 198, 347. ZASP člen 30, 81, 156, 156/3, 156/4, 156/5, 157, 157/4, 159, 159/3. ZPP člen 285.
kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic - javna priobčitev avtorskega dela - pravica radiodifuznega oddajanja - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pogodba o uporabi avtorskih del - avtorsko nadomestilo - avtorski honorar - nadomestilo za uporabo avtorskega dela - podlaga za odmero nadomestila - osnova za izračun nadomestila - višina nadomestila - primerno nadomestilo - običajni honorar - tarifa SAZAS - pogodba - tek zakonskih zamudnih obresti - nepošteni pridobitelj - zastaranje - občasna terjatev - triletni zastaralni rok - petletni zastaralni rok - davek na dodano vrednost od avtorskega nadomestila - materialno procesno vodstvo
Ob dejstvu, da je med pravdnima strankama v predhodnem obdobju obstajal dogovor, in glede na to, da je tožnik v tem postopku oprl višino svojega zahtevka na (višjo) Tarifo 2007, bi za uspeh v pravdi moral trditi (in dokazati), da so se okoliščine, ki so bile ob sklenitvi pogodbe podlaga za dogovor o nižjem nadomestilu, bistveno spremenile, do te mere, da utemeljujejo plačilo skoraj še enkrat višjega nadomestila, česar pa ni zmogel. Ker tožnik ni navedel prepričljivih razlogov, zakaj v pogodbi sprejeta merila ne odražajo več primernega nadomestila, je treba pri določitvi višine primernega nadomestila (oziroma običajnega nadomestila v smislu 81. člena ZASP) izhajati iz pogodbenega dogovora o odmernem odstotku v višini 3,85 % od toženčevih prihodkov.
OZ člen 198. ZASP člen 81, 156, 157. ZPP člen 105a, 185, 185/2.
avtorsko nadomestilo - nadomestilo za radiodifuzno oddajanje - zastaranje terjatve na plačilo nadomestila za uporabo avtorskih pravic - zastaranje civilne kazni - neupravičena obogatitev - neupravičena uporaba glasbenih del - skupni sporazum o višini nadomestil - pravna praznina - korist od uporabe - podlaga za plačilo nadomestila - kriteriji za določitev nadomestila - trajno pogodbeno razmerje - primerno nadomestilo - (objektivna) sprememba tožbe - obravnavanje zahtevka po spremenjeni tožbi - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka
Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o ugovoru zastaranja avtorskega nadomestila in civilne kazni. Pri obeh je zastaralni rok pet let in ne tri leta, za kar se zavzema tožena stranka.
Najbolj primerno in ustrezno nadomestilo za sporno obdobje je tako, kot ga je toženka plačevala tožniku pred odpovedjo pogodbe, torej v skladu z njo, to pa je 3,85% od ustvarjenega prihodka.
Ko enkrat sodišče začne meritorno obravnavati spremenjeno tožbo, plačilo takse ne more več predstavljati procesne predpostavke za dopustitev spremembe tožbe. Sodišče takso le prisilno izterja, če jo stranka v roku ne plača. Takšna kršitev pa na pravilnost in zakonitost sodbe ni vplivala.
krajevna pristojnost - ugovor krajevne nepristojnosti - prepovedana imisija - sosedsko pravo - lega nepremičnine
Ker gre po mnenju pritožbenega sodišča za spor o stvarnih pravicah na nepremičninah, je na podlagi prvega odstavka 57. člena ZPP podana pristojnost Okrožnega sodišča v Novem mestu, kjer ležita nepremičnini.
ZZZDR člen 129a, 132. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 3. ZPP člen 413.
zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine - sprememba potreb upravičenca ali zmožnosti zavezanca - otrokove potrebe - porazdelitev preživninskega bremena - prosti preudarek pri odločanju o stroških v družinskih sporih
Prvo sodišče je utemeljeno podelilo odločilno težo dejstvu, da so bili na podlagi sodne poravnave stiki med tožnikom in toženko zmanjšani. Tako naj bi v skladu s sodno poravnavo potekali le eno popoldne med tednom in vsak drugi vikend, med počitnicami pa so ostali v enakem obsegu. Vendar pa je med pravdnima strankama oz. zakonitim zastopnikom tožnika in toženko nesporno, da se stiki niti v takem obsegu ne izvršujejo ter da toženka z otrokom sploh nima stikov, razen v trajanju nekaj minut. Omenjene okoliščine nedvomno predstavljajo spremenjene razmere, ki se morajo odraziti tudi v preživninski zavezi toženke. To narekuje novo ugotavljanje višine potreb mladoletnega tožnika ter novo porazdelitev preživninskega bremena, upoštevajoč pridobitne zmožnosti obeh staršev.
Z izjavo o preklicu darovalec zahteva vrnitev darovane stvari ali pravice oziroma plačilo vrednosti, za katere je obdarjenec na podlagi darilne pogodbe obogaten. Posledica preklica darila je darovalčev kondikcijski zahtevek, kar pomeni, da mora obdarjenec darilo vrniti, vendar le, če je okoriščen.
Darovalec lahko s kondikcijskim zahtevkom zahteva zgolj vrnitev tiste koristi, ki jo toženec še ima.
Kondikcijski zahtevek je utemeljen zgolj v primeru, če vrnitev stvari ni mogoča.
Pritožbeni očitek, da dejanje toženca ne predstavlja hude nehvaležnosti, ker je na škodo prvega tožnika zagrešil zgolj lažje kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe, ne pa hujšega kaznivega dejanja, ni utemeljen, saj za preklic darilne pogodbe iz razloga hude nehvaležnosti zadošča že okoliščina, da dejanje povzroči tako poškodbo na telesu, da se sme zoper poškodovalca postopati po kazenskem zakonu uradoma ali na poškodovančevo zahtevo, do česar pa je v obravnavani zadevi tudi prišlo.
predlog za sodno ureditev meje - mejni spor - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - zapuščinski postopek - pravno nasledstvo - dedič - pravni naslednik zapustnika - aktivna legitimacija dediča - zaščitena kmetija - nujno sosporništvo - udeležba mejašev v postopku
Stališče, da predlagatelj, ki trdi, da je dedič zemljiškoknjižnega lastnika, ne more biti udeleženec postopka za ureditev meje, je napačno oziroma vsaj zaenkrat ni ničesar takšnega, kar bi kazalo na njegovo pravilnost - sodišče prve stopnje namreč ne ugotavlja, da predlagatelj ne bi sodil v krog dedičev ali da bi se odpovedal dedovanju.
Tudi če na strani umrlega zemljiškoknjižnega lastnika ne nastopajo vsi njegovi dediči, je treba opozoriti, da gre za nepravdni postopek, ki glede udeležbe v postopku ne sme biti tako tog kot pravdni postopek. Ni nujno, da vsi (so)lastniki oziroma skupni lastniki takoj sodelujejo v postopku, sodišče jih lahko pritegne kasneje.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45, 45/3, 48, 48/1.
plačilo nagrade in stroškov izvedenca - doplačilo predujma - vrednotenje izvedenskega dela - materialni stroški v zvezi z izvedenskim delom - strokovna institucija kot izvedenec - zavezanec za plačilo ddv
Pritožbena zatrjevanja, da toženec z dejstvom, da je strokovna institucija zavezanka za plačilo DDV, ni bil seznanjen, ne more imeti želene teže. Pri svojih odločitvah mora sodišče upoštevati tudi davčno zakonodajo. Pričakovanja toženca glede višine zneska ne morejo biti pravno upoštevna.
razveza zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otroka - določanje preživnine za otroka - preživninska obveznost staršev - otrokove potrebe in zmožnosti staršev - stroški preživljanja - stiki med očetom in otrokom - vrednotenje deležev - matematična operacija - finančne zmožnosti staršev - dohodek staršev - zaupanje otroka v varstvo in vzgojo
Mati res razpolaga z višjimi dohodki (1.699,60 EUR, oče 1.096,83 EUR), kar pa še ne upravičuje razmerja, ki ga je določilo prvo sodišče. Slednje pri svoji odločitvi ni v zadostni meri upoštevalo dejstva, da sta deklici zaupani v varstvo in vzgojo materi, ki tako prevzema večji del starševske skrbi, in je v vzgojo otrok bolj vpeta.
Metoda, ki se jo je poslužilo prvo sodišče, je pretirano matematična. V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da se višina mesečnih potreb določi z uravnoteženjem pravnorelevantnih dejavnikov: otrokove potrebe - preživninske zmožnosti matere - preživninske zmožnosti očeta. Uporabiti je treba vrednostni in ne matematični pristop.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00016047
ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27, 27/1, 27/4, 27/6. ZKP člen 539, 539/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi neutemeljeno odvzete prostosti - predhodni predlog državnemu pravobranilstvu - procesna predpostavka za uveljavitev sodnega varstva - predhodni postopek kot procesna predpostavka - procesna predpostavka za tožbo - zavrženje tožbe - zastopanje države - Državno pravobranilstvo - namen postopka - namenska (teleološka) razlaga - Državno odvetništvo
Treba je izhajati iz namena 27. člena Zakona o državnem odvetništvu, ki je v tem, da se zaradi razbremenjevanja dela državnega zastopnika (pa tudi sodišč) išče rešitev spornih razmerji že pred uvedbo pravdnega postopka. Temu je bilo v konkretnem primeru z interakcijo, ki je pred uvedbo pravdnega postopka potekala, zadoščeno.
neposlovna odškodninska odgovornost - hoja po stopnicah - protipravnost ravnanja - opustitveno ravnanje - vzročna zveza
V primeru očitka opustitvenih ravnanj je treba praviloma ugotoviti, ali je toženka opustila dolžno skrbnost, ki jo bodisi nalagajo posebni predpisi bodisi izhaja iz splošnega načela o prepovedi povzročanja škode glede na okoliščine primera.
tožba za nedopustnost izvršbe - skupno premoženje - obstoj zunajzakonske skupnosti - zadržek obstoječe zakonske zveze - nakup stanovanja v času trajanja zakonske zveze - neveljavnost zakonske zveze - skupna denarna sredstva zakoncev - trditveno breme stranke
Trditveno breme glede neobstoja ovir za obstoj zunajzakonske skupnosti, ki ima za posledico nastajanje skupnega premoženja partnerjev, je bilo na tožnici. Ne glede na to, da tožnica ni izrecno zatrjevala, da ne obstajajo zakonski zadržki za obstoj zunajzakonske skupnosti, ji je sodišče na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 7. člena ZPP smelo postaviti vprašanje o njihovem obstoju. Tožnica je v zaslišanju povedala, da je bila v maju 2005 še v zakonski zvezi z drugo osebo. O tem se je kasneje v postopku tudi imela možnost izreči. Sodišče je zato smelo (in moralo) upoštevati to dejstvo.
Eden od razlogov za neveljavnost zakonske zveze je obstoj zakonske zveze z drugo osebo. Tožnica bi morala podati navedbe, iz katerih bi izhajal zaključek, da je bilo stanovanje pridobljeno v času trajanja zunajzakonske skupnosti in da je bilo (vsaj v nezanemarljivem obsegu) kupljeno z denarnimi sredstvi, ki so predstavljali skupno premoženje partnerjev. Z vlaganjem posebnega premoženja v skupno premoženje lahko vloženo posebno premoženje izgubi naravo posebnega premoženja (in se odrazi le v večjem deležu enega zakonca oziroma partnerja na skupnem premoženju), vendar pa mora biti vložek skupnega premoženja v pridobitev stvari vsaj nezanemarljiv.
Opisno oblikovan izrek glede obrestnega zahtevka (z navedbo glavnice oziroma obdobja, v katerem tečejo zakonske zamudne obresti, ob upoštevanju delnih plačil) sicer sam po sebi ni nepravilen, saj je določljiv tudi po višini. Ni pa primeren takrat, kadar stranka tožbeni zahtevek formulira tako, da zahteva kapitalizirani znesek dolgovane glavnice z obrestmi od določenega datuma - npr. datuma vložitve tožbe skupaj s procesnimi obrestmi.
Kapitalizirani znesek pripadajoče odpravnine v višini 3.908,35 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017 znaša 5.504,71 EUR. Od tega zneska pa je iz naslova delnega plačila zneska 500,00 EUR na dan 18. 10. 2015 potrebno odšteti ne le glavnice v znesku 500,00 EUR (kot je to storil tožnik), ampak tudi obresti od glavnice v znesku 500,00 EUR za čas od 19. 10. 2015 do 5. 12. 2017 v znesku 85,44 EUR do katerih tožnik ni upravičen, jih je pa pri izračunu (v tožbi) nepravilno pripisal kapitaliziranemu vtoževanemu znesku. Od zneska 5.504,71 EUR iz naslova odpravnine je torej potrebno odšteti znesek 585,44 EUR, tako da znaša kapitalizirani znesek glavnice z zakonskimi zamudnimi obrestmi na dan 5. 12. 2017, do katerega je tožnik upravičen, 4.919,27 EUR.
ZD člen 212, 212-1, 213, 213/1. ZZZDR člen 51, 51/2.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - obseg zapuščine - spor dedičev o obsegu zapuščine - okoliščine konkretnega primera - manj verjetna pravica dediča - obstoj izvenzakonske skupnosti - pridobitev skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja - zakonita domneva - del skupnega premoženja
Med dediči je sporno, ali predstavlja premoženje, ki je v formalni lasti dedinje J. J., skupno premoženje zapustnika T. T. in J. J. kot njegove izvenzakonske partnerice, zaradi česar predstavlja polovica tega premoženja premoženje zapustnika in spada v zapuščino.
Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku ugotoviti obseg skupnega premoženja zapustnika in izvenzakonske partnerke, dopustiti, da se dediči o tem izjavijo in šele nato, če je med dediči spor o tem, kakšno premoženje spada v zapuščino, postopek prekiniti in na pravdo napotiti tisto stranko, katere pravico bo štelo za manj verjetno
Toženka je kot dedinja vstopila v toženčev procesnopravni položaj, tako da izpodbijana odločitev ne učinkuje le v razmerju do tožnice, ampak tudi v razmerju do nje kot pravne naslednice prvotnega toženca.
Odločitev o nepodedljivosti terjatve, ki je predmet obravnavanja, je odločitev o utemeljenosti zahtevka in ne procesna odločitev, kakršna je ustavitev postopka. Če stranka med postopkom umre, po samem zakonu v njen (procesni) položaj vstopijo dediči. Smrt stranke med postopkom ne vpliva na pravila postopka o tožnikovem razpolaganju z zahtevkom in na pravice nasprotne stranke, povezane s tem. Ustavitev postopka bi bila v dani procesni situaciji lahko le posledica umika tožbe, ki ji dediči po pokojnem tožencu ne bi nasprotovali (drugi in tretji odstavek 188. člena ZPP). Ker te predpostavke niso podane, ni bilo podlage za ustavitev postopka.
Po 111. členu SZ-1 lahko lastnik kadarkoli vloži tožbo za izpraznitev stanovanja, če oseba, ki uporablja stanovanje, ni sklenila najemne pogodbe z lastnikom.
Tudi ob neobstoju pisne listine je najemna pogodba veljavna, če sta pogodbeni stranki v celoti ali v pretežnem delu izpolnili obveznosti, ki so iz nje nastale.
sodna ureditev meje - udeleženci postopka za ureditev meje - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - solastniki nepremičnine kot nujni sosporniki - zgrešena pasivna legitimacija - formalno nepopolna vloga - poprava predloga - učinkovanje vpisov v zemljiško knjigo - začetek učinkovanja vpisov
V položaju, ko pridobitelj solastniškega deleža še ni vknjižen v zemljiško knjigo, predlagatelj zadosti zahtevi iz 132. člena ZNP že s tem, da navede kot nasprotne udeležence lastnike, ki so vknjiženi v trenutku vložitve predloga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
VSL00015403
OZ člen 347, 360. ZPIZ-2 člen 111, 111/5, 111/6.
izplačilo pokojnine po zapustniku - dedovanje terjatve - izplačilo pokojnine za nazaj - pravice po zpiz - pravica do izplačila - zastaranje terjatve - zadržanje zastaranja - posebna ureditev - razlaga zakonske določbe - pravna podlaga - uporaba OZ - občasne terjatve
Med pravdnima strankama je spor o pravici do izplačila podedovane terjatve in v tem okviru spor o tem, ali je ta del terjatve zastaran.
Zadržanje zastaranja po 360. členu OZ povzročijo tiste objektivne ali subjektivne ovire, ki imajo takšno težo oziroma pomen, da upniku dejansko preprečijo uveljavljanje zahtevka pred sodiščem.
Tožnik je v tožbenem zahtevku zahteval, da se vzpostavi prejšnje posestno stanje na nepremičnini, s tem, da toženca zasujeta jamo dolžine treh metrov, širine dveh metrov in globine enega metra. Tožnik pa v tožbenem zahtevku ni zahteval, da toženca iz nepremičnine med javno cesto in betonsko škarpo odstranita kup oziroma nasuti material in betonski pokrov. Neutemeljene so zato pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo tožniku nuditi pravno varstvo tudi v tem delu, ker iz njegove trditvene podlage izhaja, da sta toženca tudi na ta način motila tožnikovo posest.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3, 121, 121/1. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. OZ člen 10.
postopek zaradi insolventnosti - predhodni stečajni postopek - začetek postopka osebnega stečaja - procesna legitimacija upnika - verjetnost obstoja terjatve - nasprotna terjatev dolžnika - insolventnost dolžnika - trajnejša nelikvidnost - finančni leasing - prepoved povzročanja škode - predhodno vprašanje
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik ni pojasnil, kaj naj bi predstavljalo škodo, ki naj bi mu nastala zaradi opustitve ravnanj, ki jih očita upniku. Dolžnik ni podal trditev, iz katerih bi izhajalo, v čem se kaže poseg v njegovo premoženjsko sfero, niti ni škode opredelil po višini, temveč je le pavšalno zatrjeval, da mu je nastala. Na podlagi tako pavšalnih trditev dokaza z izvedencem ni mogoče izvajati, saj niti sodišče niti izvedenec ne more vedeti, kakšno škodo naj ugotavlja.
Vložena tožba stečajnega dolžnika zoper upnika (na ugotovitev delne ničnosti poroštvene izjave) tudi ne predstavlja ovire za odločitev o upnikovem predlogu za začetek postopka osebnega stečaja nad dolžnikom, saj o zatrjevani delni ničnosti poroštvene izjave sodišče lahko odloči v predhodnem postopku osebnega stečaja kot o predhodnem vprašanju, kar je tudi storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00015247
OZ člen 41, 41/1, 86. ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/1, 244/3. SPZ člen 10, 41. ZD člen 132. ZPP člen 2, 181, 181/3.
ničnost pogodbe - sposobnost za razsojanje - poslovna sposobnost - ničnost zavezovalnega pravnega posla - izbrisna tožba - ničnost zemljiškoknjižnega dovolila - zahtevek za vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - dobroverni pridobitelj - zaupanje v zemljiško knjigo - dokaz z izvedencem - vmesni ugotovitveni tožbeni zahtevek
Ker dediči vstopijo v zapustnikov pravni položaj, jih ni mogoče šteti za "nadaljnje" pridobitelje v smislu tretjega odstavka 244. člena ZZK-1, ki bi jih varovalo načelo zaupanja v zemljiško knjigo. So v položaju prvega pridobitelja iz prvega odstavka 244. člena ZZK-1.