KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00014790
KZ-1 člen 122, 122/1, 191, 191/1, 90, 90/1-5. ZKP člen 307, 307/3, 354, 354/1, 357, 371, 371/1-9.
nasilje v družini - lahka telesna poškodba - idealni stek - sojenje v nenavzočnosti - opravičljiv razlog za preložitev naroka - opis kaznivega dejanja - prekoračitev obtožbe - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo
Sodišče prve stopnje je s tem, ko je opis kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe iz ločene II. točke po obtožbi preneslo in vneslo v opis kaznivega dejanja nasilja v družini, temu obtoženčevemu ravnanju pripisalo tudi povzročitev podrejenosti pri oškodovanki ter mu s tem dodalo posledico oziroma zakonski znak, ki ga opis po obtožbi ni vseboval. Pri spremembi opisa tako ni šlo zgolj za dopustne redakcijske, jezikovne ali stilistične izboljšave, in tudi ne za zgolj drugačno opredelitev v obtožbi opisanih ravnanj, ampak za spremembo, ki je povzročila, da pri obtoženčevem ravnanju ne gre le za drugačno, ampak drugo dejanje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - TRANSPORTNO PRAVO
VSC00014912
OZ člen 851, 863, 865.
prevozna pogodba - špedicijska pogodba - nagrada in stroški - stojnina
Špediter sklepa v okoliščinah iz prvega odstavka 851. člena OZ enako kot mandatar v razmerju do tretjih pogodbe v svojem imenu in za svoj račun in tako je tudi v razmerju do prevoznika naročnik bila tožeča stranka, ne glede na navedbo na nakladnici, da je pošiljatelj blaga G. d.o.o. in družba B. kot prejemnik.
Dejstvo, da je na nakladnici naveden kot pošiljatelj nekdo, ki ni naročnik prevoza in dejstvo, kdo je naveden kot prejemnik, bi bilo pomembno le za presojo razmerij iz prevozne pogodbe v zvezi z plačilom prevoznine, stroškov, ki se vežejo na prevoz ali nastanejo v zvezi s prevozom in tudi za primer, če bi se uveljavlja odgovornost pogodbenih strank prevozne pogodbe.
Špediter ima skladno z določbo 863. člena pravico do plačila, ki predstavlja nagrado za izpolnitev njegovih obveznosti, poleg tega pa ima tudi pravico do povrnitve potrebnih stroškov, ki jih je imel v zvezi z izpolnitvijo naročila o odpravi stvari (865. člen OZ).
Med potrebne stroške sodijo stroški, ki se redno pojavljajo v zvezi z izpolnjevanjem in tudi izredni stroški.
Pritožba zmotno meni, da je kot stroške razumeti le stroške v zvezi z odpremo blaga glede na ubeseditev, da gre za stroške odprave stvari, ampak je kot take stroške razumeti vse strošek v zvezi s špedicijsko pogodbo in ne samo tistih, ki bi nastali pri natovarjanju blaga, kar je logično, ker do tretjih (prevoznika, skladiščnika, in drugih, s katerimi sklepa posle) špediter nastopa kot neposredni zavezanec. Potrebni in izredni stroški bodo znani šele po realizaciji vseh poslov v zvezi s špedicijsko pogodbo.
Stojnina, ki je predmet tožbenega zahtevka res ni vnaprej določen ali določljiv strošek, toda špediter nima pravice do povrnitve le takšnih stroškov, temveč tudi izrednih stroškov in pritožba nima prav, da špediter nima pravice do povrnitve tudi tega stroška.
zadolžnica v obliki notarskega zapisa - ničnost - posojilna pogodba - kavza pogodbe - grožnje
Upoštevati je treba (samo) tiste vzroke, brez katerih stranki pogodbe sploh ne bi sklenili oziroma je vsaj ena od njiju ne bi sklenila, druga stranka pa je za to odločilno voljo druge stranke vedela.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO DRUŽB - ZAVAROVALNIŠTVO
VSL00015608
OZ člen 346, 352, 352/3. ZGD-1 člen 263, 263/1, 263/2, 266, 266/1, 283. ZZavar člen 51.
odškodninska odgovornost člana uprave - poslovna odškodninska odgovornost - mandatno razmerje - povrnitev škode - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - vodenje poslov družbe - varovanje poslovne skrivnosti - ugovor zastaranja - zastaralni rok - petletni zastaralni rok - opustitev nadzora nad izvajanjem pogodbe - enaka vrednost vzajemnih dajatev - pravilo podjetniške presoje (business judgement rule) - kršitev dolžne skrbnosti - dejanski obseg opravljenih storitev - splošna pravila o odškodninski odgovornosti - kolizija interesov - obrnjeno dokazno breme - zastopanje predsednika nadzornega sveta - plačilo pavšala
Odškodninska terjatev po 263. členu ZGD-1 je sui generis korporacijska terjatev.
Položaj članov organov vodenja do družbe je podoben mandatnemu razmerju (pogodba o naročilu). V konkretnem primeru gre tako za poslovno odškodninsko obveznost, katere zastaranje se presoja po tretjem odstavku 352. člena OZ. Zastaralni rok znaša pet let in je začel teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec (tožeča stranka) imel pravico zahtevati njeno izpolnitev.
Določbo 283. člena ZGD-1 je na podlagi jezikovne, kot tudi namenske razlage mogoče tolmačiti le na ta način, da se nanaša zgolj na člane uprave, ko so ti v funkciji in ne na bivše člane uprave. Namen navedenega člena je v preprečitvi kolizije interesov med družbo in članom uprave, ki družbo praviloma zastopa. Med aktualnim članom uprave kot zastopnikom družbe in bivšim članom uprave pa ni kolizije interesov, zaradi katere bi bilo potrebno zastopanje družbe s strani predsednika nadzornega sveta. Iz navedenega sledi, da predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom obstoječe uprave, ne pa tudi proti bivšim članom uprave, ki jim je mandat že prenehal. Pritožbeno sodišče se pridružuje stališču prvostopenjskega sodišča, da je potrebno upoštevati splošno določbo prvega odstavka 266. člena ZGD-1, ki določa, da uprava zastopa družbo in je tako tudi pooblaščena za izdajo pooblastila za vložitev odškodninske tožbe.
Člani uprave so tisti, ki morajo dokazati, da so ravnali vestno in pošteno. Druge elemente odškodninske odgovornosti pa mora dokazati oškodovanec (škodo ravnanje uprave, škodo in vzročno zvezo med ravnanjem in nastalo škodo).
Če bi tožena stranka redno spremljala izvajanje pogodbe v krajših časovnih terminih, bi tudi takrat že lahko ugotovila, da je vztrajanje pri izpolnjevanju takšne nespremenjene pogodbe očitno negospodarno.
Toženca sta plačevala račune, čeprav v skladu s sklenjeno pogodbo, vendar so zneski očitno večkratno presegali dejansko protivrednost opravljenih storitev nasprotne stranke. Takšno ravnanje ni v dobro družbe in ni v skladu s pravili poslovodne stroke, saj je potrebno za plačane denarne zneske pridobiti predmete ali storitve v ekvivalentni protivrednosti. Toženca pa sta kljub temu, da so jima bili znani podatki, da je bil obseg storitev v letu 2005 kar za 80% manjši od predvidenega, tudi v letu 2006 vztrajala pri nadaljevanju pogodbe pod istimi pogoji in še naprej plačevala dogovorjene pavšalne zneske. V okoliščinah, ko je bila pogodba sklenjena za pavšal le na podlagi predvidevanj in brez konkretne izmere obsega potrebnih storitev nasprotne stranke, predstavlja tudi opustitev sprotnega nadzora nad dejanskim obsegom opravljenih storitev nasprotne stranke, kršitev dolžne skrbnosti.
Ob pravilni uporabi pravila proste podjetniške presoje (business judgment rule) bi toženca tudi morala pridobiti primerne informacije, česar pa nista storila, saj nista zahtevala ustreznih analiz pred sklenitvijo pogodbe, v času izvajanja pogodbe pa njenih učinkov nista spremljala, saj sta kljub zgolj približno 17% realizaciji predvidenega obsega pogodbe, nadaljevala njeno izvajanje brez kakršnihkoli prilagoditev, čeprav je bilo v tisti fazi že jasno, da ni ekvivalentnosti dajatev in se tako tožeči stranki povzroča škoda.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti AO plus - obvezno avtomobilsko zavarovanje - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - izključna krivda enega imetnika motornega vozila - obojestranska krivda imetnikov motornih vozil
Do prometne nesreče je tako prišlo po izključni krivdi tožnika in tako ni podana odškodninska odgovornost zavarovalnice, pri kateri ima voznik tovornjaka s priklopnikom zavarovano avtomobilsko odgovornost iz naslova obveznega zavarovanja v prometu.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - skupno pripadajoče zemljišče - prenos pravice uporabe - deklaratornost
Deklaratorna odločba, izdana na podlagi zakona, ki je določil prenos pravice uporabe glede v zakonu opredeljenih nezazidanih stavbnih zemljišč na občino, ne predstavlja pravnega naslova za pridobitev lastninske pravice v smislu 44. člena ZVEtL-1. Ni šlo za razpolaganje tedanjega imetnika pravice uporabe, marveč za prenos pravice uporabe po sili zakona.
začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - verjeten obstoj neznatne škode - neizkazanost pogojev
Ker objektivna nevarnost za izkaz verjetnosti obstoja pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ ne zadošča, bi morali tožniki zatrjevati (in izkazati za verjetna) konkretna oziroma aktivna toženkina ravnanja, katerih posledica je zmanjševanje premoženja, s tem pa tudi možnosti za uspešno uveljavitev vtoževane terjatve.
ZFPPIPP člen 226, 226/3, 226/4, 226/4-6, 395, 395/2.
osebni stečaj - razdelitvena masa - razdelitev posebne razdelitvene mase - stroški iz stečajne mase - obratovalni stroški - življenjski stroški
Ker so obratovalni stroški nepremičnine, nastali po začetku postopka osebnega stečaja, povezani z življenjskimi stroški dolžnika, ne morejo bremeniti ločitvenega upnika.
SPZ člen 256, 257, 257/1, 257/2.. ZZK-1 člen 13, 20a, 21, 29, 30, 148.
stavbna pravica - čas trajanja - podaljšanje veljavnosti stavbne pravice - pogoji za dovolitev zemljiškoknjižnega vpisa
Čas trajanja stavbne pravice je ena od obveznih sestavin pogodbe o ustanovitvi te pravice. Stranki se sicer v času trajanja pravice lahko dogovorita za drugačno vsebino pravice, vendar morata skleniti novo pogodbo. Za sklenitev nove pogodbe veljajo enaka pravila kot za prvo pogodbo. To velja za vse spremembe, tudi če se dogovorita o daljšem trajanju stavbne pravice. Spremembo v zemljiški knjigi lahko dosežeta na tak način, kot je pojasnilo prvostopenjsko sodišče (z izbrisom obstoječe pravice in vpisom nove).
ZPP člen 14, 214, 243. OZ člen 170, 171, 179, 182.
identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine - premoženjsko stanje - stopnja krivde - dokazovanje z izvedencem - priznana dejstva - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi če drži, da je toženec brezposeln in brez premoženja, to še ne zadostuje za uporabo določbe 170. člena OZ. Sodišče lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe, naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, vendar le v primeru, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti.
osebna služnost - osebna služnost stanovanja - priposestvovanje osebne služnosti - opravičljiva zmota - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobra vera priposestvovalca - pravni naslov - pravni naslov za uporabo stanovanja - lastninska pravica v pričakovanju - odločitev o pravdnih stroških
Priposestvovanje osebne služnosti je možno, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti.
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti, kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
V konkretnem primeru gre za progresivni način izračuna in izplačevanja zavarovalnine. Na to namreč kaže okoliščina, da vsebuje zavarovalna polica dve zavarovalni vsoti, in sicer za trajno invalidnost do vključno 50% v višini 250.000,00 ATS (18.168,21 EUR) in za trajno invalidnost nad 50% v višini 500.000,00 ATS (36.336,42 EUR). Če bi šlo za linearen izračun zavarovalnine, potem navedba dveh zavarovalnih vsot ne bi bila potrebna (smiselna) in bi zadoščala določitev enotne zavarovalne vsote, od katere bi se nato odmeril odstotek ugotovljene invalidnosti (ne glede nato, ali je bila ta pod ali nad 50%). Tudi umeščenost sporne pogodbene določbe med druge pogodbene določbe govori v korist takšni razlagi.
Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.
tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - pravni interes
Prvo odločilno materialnopravno stališče Ustavnega sodišča je bilo, da je odločba o izrednem ukrepu nepovratna in njenih učinkov ni mogoče izničiti (12. točka obrazložitve). Drugo odločilno materialnopravno stališče Ustavnega sodišča pa je bilo, da je imetnikom izbrisanih oziroma konvertiranih kvalificiranih pravic na voljo drugačno sodno varstvo v obliki odškodninske tožbe po 350.a členu ZBan-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00016316
OZ člen 520, 520/2. SPZ člen 64, 64/1, 64/2. ZPP člen 181, 181/2, 337, 337/1. ZIZ člen 64, 96, 96/8.
nedopustnost izvršbe - pridržek lastninske pravice - ugotovitvena tožba - pravica tretjega, ki preprečuje izvršbo - nedopustna pritožbena novota - pridobitev lastninske pravice v izvršilnem postopku - pričakovana pravica
Ker lastnik (prodajalec) ni svoje pravice iz naslova pridržka ustrezno zavaroval, tako da bi (pred rubežem stvari) od kupca zahteval, da svoj podpis na pogodbi notarsko overi, je bila materialnopravno povsem pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da pridržek lastninske pravice tožeče stranke nasproti kupčevemu upniku ne more učinkovati (drugi odstavek 520. člena OZ).
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 196, 196/1, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje - ovira za odpust obveznosti
Nedvomno je bilo kaznivo dejanje storjeno v škodo premoženja delavcev dolžnika kot samostojnega podjetnika, saj se plača delavcem v obravnavanem obdobju ni upoštevala v izračunu pokojninske osnove.
predlog za obnovo postopka - prepozen predlog za obnovo postopka - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za obnovo postopka - novo pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva - pravni interes
V obravnavani pravnomočno končani zadevi je tožnica izpodbijala darilno pogodbo, s katero je kot darovalka trem obdarjencem hčerki, vnukinji in vnuku (tožene stranke) podarila nepremičnino. Tretji toženec je prejel 1/3 stanovanjske stavbe. Ker je bila tožba zavržena, je darilna pogodba ostala v veljavi, to pa pomeni, da tretji toženec ostaja lastnik 1/3 nepremičnine. Njegov status v svojem temelju izključuje pravni interes v zvezi z izrednim pravnim sredstvom obnove, saj mu ugoditev predlogu ne bi prinesla konkretne in neposredne pravne koristi, ampak nasprotno, njegov pravni položaj bi lahko poslabšala.
Obstoj pravnega interesa je osnovna procesna predpostavka vsake zahteve za sodno varstvo, torej tudi tožbe in vseh rednih in izrednih pravnih sredstev. Ker pravni interes tretjega toženca v konkretnem primeru ni podan, je bil predlog za obnovo postopka pravilno zavržen.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00017138
ZSSloV člen 53, 53/3.. ZJU člen 140.. ZObr člen 97f, 98c.. OZ člen 165, 246, 352, 352/3.. ZDR člen 156.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 5.
odškodnina za premoženjsko škodo - tedenski počitek - vojak - misija - davki in prispevki - zakonske zamudne obresti
Vrhovno sodišče RS je v sodni praksi je glede narave terjatve poudarilo, da gre v tovrstnih sporih, v katerih delavci vtožujejo plačilo za tiste dni, ko bi jim morala tožena stranka zagotoviti tedenski počitek v višini osemkratnika urne plačne postavke za posamezen dan, za premoženjski odškodninski zahtevek zaradi kršitve pogodbenih obveznosti.
Vrhovno sodišče RS je v zadevi opr. št. VIII Ips 226/2017 zavzelo stališče, ki spreminja dosedanjo sodno prakso. Poudarilo je, da sodišče v delovnem sporu, kot sporu med delavcem in delodajalcem, ne odloča tudi o tem, da je delodajalec dolžan delavcu ob prisojenem prejemku iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem obračunati in plačati davke in prispevke, saj gre v tem obsegu za javnopravno razmerje. Pojasnilo je, da je ob izplačilu prejemka to stvar delodajalca oziroma pristojnih davčnih organov. Delavec torej navedenega ne more uspešno uveljavljati zoper delodajalca v sporu, kot je predmetni. Zato je tak zahtevek potrebno zavrniti.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - napotitev dediča na pravdo - oporoka - dejansko ali pravno vprašanje - spor o dejstvih, od katerih je odvisna veljavnost oporoke
Kadar nastane med dediči spor samo o tem, ali je vsebina predložene listine taka, da jo je mogoče obravnavati kot oporoko, je to pravno vprašanje, na katerega je dolžno odgovoriti zapuščinsko sodišče, saj je potrebna le materialnopravna presoja izjave volje (tretji odstavek 210. člena ZD). Kadar pa je med dediči spor o vprašanju veljavnosti oporoke, torej o tem, ali je izjava volje podana v eni izmed oblik, ki jih določa ZD in v okoliščinah, ki jih za veljavnost take oporoke določa ZD, je to v pretežni meri dejansko vprašanje, o katerem se odloča v pravdi, po izvedenem dokaznem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019225
ZPP člen 8, 124, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125a, 224, 254, 285, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - razveza zakonske zveze - skupno premoženje razvezanih zakoncev - domneva enakih deležev - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - skupna vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - nova stvar - deleži zakoncev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dohodki in premoženje zakonca - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - trditve in dokazi - materialno procesno vodstvo - zapisnik - pisanje zapisnika - vodenje zapisnika - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženki njen oče podaril parcelo z do tretje gradbene faze zgrajeno hišo (vključno z okni in vrati). Materialnopravno pravilen je zaključek, da navedeno predstavlja posebno premoženje toženke. Tožnik in toženka pa sta hišo dogradila, in to z z delom pridobljenimi sredstvi in lastnim delom, ob pomoči sorodnikov in prijateljev obeh. Na ta način sta vlagala skupno premoženje v posebno premoženje toženke. V takem primeru sodi v skupno premoženje z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Vlaganja v že dokončano hišo, tudi če so zelo obsežna, ne spreminjajo identitete nepremičnine. Če pa šele vlaganja omogočijo, da se nepremičnina lahko prične uporabljati, pa zgradba spremeni identiteto.