Ker je nepremično premoženje tožencev v celoti obremenjeno s hipotekami, ni realno pričakovati, da bi toženca lahko to premoženje vnovčila, hkrati pa njuni dohodki ne presegajo višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka. S plačilom celotne sodne takse bi bila zato občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata. Toženca pa imata na svojih transakcijskih računih in hranilnih vlogah toliko denarnih sredstev, da bosta zmogla poravnati del dolgovane sodne takse. Glede na njuno likvidnostno stanje, okoliščino, da nimata preživninskih obveznosti do drugih oseb in glede na višino preostale taksne obveznosti, s takojšnjim plačilom celotnega navedenega zneska ne bodo tako občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženca preživljata, da bi bilo njuno preživljanje ogroženo.
Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 27, 27-8. ZPP člen 39, 300. ZIZ člen 201, 207.
nagrada za narok - razdelitveni narok
Sodišče prve stopnje je opravilo samo en razdelitveni narok. Vendar je pooblaščenka na njem zastopala premoženjske interese upnika v vseh zadevah nepremičninske izvršbe. Po pristopu kasnejših izvršb istega upnika k njegovi vodilni zadevi je bila situacija primerljiva kot pri združitvi pravd. Vrednost obravnavanega predmeta je predstavljal seštevek njegovih glavnih zahtevkov, navedenih v uvodu izpodbijanega sklepa.
Določba 82. člen OZ določa, da se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo. Pri razlagi spornih določil se ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v OZ.
Pogodba ni stopila v veljavo, ker se odložni pogoj ni izpolnil, zato tudi ni bilo (mogoče) izpolnitve ene in druge stranke. Toženke pogodbena določila o plačilu pogodbene kazni ne zavezujejo.
Določba prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču nalaga, da sme pri pritožbeni presoji pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (torej, ali je bilo blago dobavljeno, ali je bilo plačano, in podobno, kot je to v tem primeru) upoštevati le tiste trditve in dokaze, ki bi jih stranka lahko navajala pred sodiščem prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015674
OZ člen 171, 171/1, 174, 174/1, 179, 179/2, 299, 299/1, 378, 378/1. ZPP člen 254, 254/2, 254/3, 359.
odškodninska odgovornost - deljena odgovornost - prometna nesreča - povrnitev nepremoženjske in premoženjske škode - prispevek oškodovanca - nepripetost z varnostnim pasom - izvedensko mnenje - izvedenec medicinske stroke - izvedensko mnenje iz kazenskega postopka - zahteva za izločitev izvedenca - primerna višina odškodnine - odškodnina za telesne bolečine - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - odškodnina za skaženost - zelo hud primer po Fischerjevi lestvici - strokovna institucija kot izvedenec - vzročna zveza med škodnim dogodkom in nastalo škodo - posledice prometne nezgode - očitna računska napaka - odškodnina za tujo pomoč - stroški tuje nege in pomoči - urna postavka - prepoved reformatio in peius - prekoračitev tožbenega zahtevka
Sodišče je tožničin prispevek k nastali škodi ovrednotilo tako, da ji je pripisalo določen delež glede na celoten obseg škode. Namesto tega bi izvedenca lahko vprašalo, kakšne bi bile tožničine poškodbe, če bi bila privezana; toženka namreč odgovarja samo za te poškodbe in njihove posledice. Pri odgovoru na navedeno vprašanje bi se utegnilo pokazati, da tožnica nekaterih, zanjo najusodnejših poškodb, morebiti sploh ne bi utrpela, posledično pa bi bila upravičena do bistveno nižje odškodnine. Za znižanje ali celo izključitev v izpodbijani sodbi ugotovljenega tožničinega prispevka k nastali škodi zato po presoji pritožbenega sodišča ni dejanske in pravne podlage.
Kadar sodišče zaupa izvedensko delo strokovni instituciji (tretji odstavek 254. člena ZPP), ni treba, da so posamezni strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi izvedenskega mnenja, sami izvedenci.
Ni mogoče upoštevati toženkinega opozorila v odgovoru na pritožbo, da je sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodnini za tujo pomoč prekoračilo tožbeni zahtevek in da je od celotne prisojene odškodnine treba odšteti tudi valorizirano vrednost zneska 5.000,00 EUR, ki ga je toženka plačala tožnici že pred pravdo. Ker se je toženka prepozno pritožila, sodišče druge stopnje sodbe, ki je v neizpodbijanem delu postala pravnomočna, ne sme spremeniti v tožničino škodo (359. člen ZPP).
ZPP člen 14, 214, 243. OZ člen 170, 171, 179, 182.
identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine - premoženjsko stanje - stopnja krivde - dokazovanje z izvedencem - priznana dejstva - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi če drži, da je toženec brezposeln in brez premoženja, to še ne zadostuje za uporabo določbe 170. člena OZ. Sodišče lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe, naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, vendar le v primeru, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020155
SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4. ZUKSB člen 3, 3/1, 11, 11/1, 11/8, 29. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 213, 213/2. OZ člen 323, 1056.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos terjatve - prenos pogodbenega razmerja - prenos maksimalne hipoteke - prenos terjatev banke na DUTB - novacija - učinek potrjene prisilne poravnave na terjatve upnika
Hkrati z odstopom sporne terjatve, je tožnica na DUTB prenesla tudi celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in hipotekarnim zastaviteljem. To pomeni, da so nepomembni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vprašanje derogacije četrtega odstavka 146. člena SPZ, saj bi se le-to zastavilo zgolj v primeru cesije, do katere pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Ob povedanem toženec tudi ne more uspeti z očitkom o neenakopravni obravnavi tožnice napram ostalim udeležencem na trgu. Prenos maksimalne hipoteke na DUTB je bil namreč opravljen na podlagi specialne ureditve ZUKSB, katere sprejem so narekovale posledice svetovne finančne krize na slovenskem bančnem sistemu, hkrati pa je potrebno upoštevati, da so bile ob tem spoštovane tudi omejitve iz SPZ.
Potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom (stranski intervenient na strani tožene stranke) sama po sebi ne vpliva na razmerje med tožečo stranko kot upnikom in toženo stranko kot realnim dolžnikom. Razmerje med njima je primerljivo z razmerjem, ki ga ureja drugi odstavek 213. člena ZFPPIPP. Da potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na terjatve upnika do realnega dolžnika, smiselno izhaja tudi iz 1056. člena OZ.
Po prvem odstavku 158. člena ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Zmotno je stališče, da bi šlo za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 dni po izpolnitvi zahtevka oziroma 2 dneva po izpolnitvi zahtevka. Za presojo, ali je za odločitev o stroških postopka po prvem odstavku 158. člena ZPP izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po izpolnitvi, ni relevanten le datum izpolnitve, pač pa tudi, kdaj je tožnik zvedel za to, zlasti če gre za več delnih plačil.
Ker pravdni stranki pisnega izvedenskega mnenja nista sprejeli brez pripomb, niti se obravnavanju tega dokaza na naroku nista odpovedali, bi izvedenec svoj izvid in mnenje moral podati tudi ustno na obravnavi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KORPORACIJSKO PRAVO
VSM00016476
URS člen 22, 28, 29. KZ člen 25, 244, 244/1, 244/2. ZKP člen 16, 17, 248, 257, 258, 329, 344, 344/1, 351, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 372/1-4, 373, 392, 392/5. ZGD člen 258.
absolutno zastaranje - trajajoče kaznivo dejanje - zakonskih znaki očitanega kaznivega dejanja - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - dokazno vrednotenje izvedenskega mnenja - namen oškodovanja - subjektivni znaki kaznivega dejanja - premoženjska korist - drugačna presoja že ugotovljenih dejstev - kaznivo dejanje zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - sostorilstvo - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - obrazložitev razlogov za zavrnitev dokaznega predloga - dokazna ocena - pojem protispisnosti - nasprotje med razlogi o izpovedbah prič in zapisniki o njihovem zaslišanju - materialna resnica - znova začeta glavna obravnava - enako varstvo pravic v postopku - pravica do obrambe v postopku - pravica do poštenega postopka - vesten in pošten gospodarstvenik - kršitev kazenskega zakona - pravni standard dolžne skrbnosti - izraba položaja
Za inkriminacijo ravnanja po 244. člena KZ je potrebno v primeru, ko škoda gospodarski družbi ni nastala (ravnanje je bilo v korist družbi in drugi osebi), ugotoviti ali je poslovodstvo ob takšnem ravnanju zanemarilo temeljno dolžnost, ta pa je pridobivanje (M. imalnega) dobička za družbenike. Če poslovodstvo ustvari korist (dobiček) za družbenike in korist še zase ali druge, je poslovodstvo mogoče obsoditi za kaznivo dejanje zlorabe položaja le ob dokazanosti, da se je namerno (naklepno) odreklo delu dobička oziroma da je prišlo do prelivanja premoženja iz premoženjske sfere gospodarske družbe v premoženjsko sfero drugih oseb.
Izhajajoč iz opisanega ravnanja obtožencev, usmerjenega k pridobitvi bilančnega dobička kot končnim ciljem, pa glede na to, da so si družbeniki družbe U. d.o.o. (med njimi obtoženca) dobiček delili šele po petih letih poslovanja (leta 2004 in 2006), in kar je še posebej pomembno, izven inkriminiranega obdobja (čas od 1. 12. 1998 do konca leta 2001), ter dodatno, da so bila njihova ravnanja po tem obravnavanem obdobju v korist matični družbi, obtožencema zakonsko zahtevan namen pridobitve premoženjske koristi družbi U. d.o.o. tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni dokazan.
denarna odškodnina za nematerialno škodo - materialnopravna podlaga sodbe - ekskulpacija odgovornosti - nezadostna skrbnost oškodovanca - padec na javni površini - slabo vzdrževana javna površina
Fotografije, ki jih je prvostopenjsko sodišče dokazno ocenilo (priloga B9 in B10 spisovnega gradiva), tudi po prepričanju pritožbenega sodišča utemeljujejo zaključek, da je sporno vozišče dovolj široko, da bi se tožnik lahko luknji na vozišču izognil in jo obhodil brez težav, zato dejstvo, da toženka sporne luknje ni sanirala, samo po sebi še ne zadošča za očitek opustitve dolžnega ravnanja, ki bi rezultiralo s krivdo za nastanek tožniku nastale škode. Stanje vozišča je bilo tudi po oceni pritožbenega sodišča tožniku, ob zadostni pozornosti na to, kod hodi, dovolj zaznavno, da bi se luknji na vozišču lahko izognil in s tem škodni dogodek izključil.
Dolžnik je bil s sklepom oproščen plačila sodnih taks. Sklep o oprostitvi taks, kot tudi po zdaj veljavni ureditvi, po prvem odstavku 13. člena ZST-1, velja tudi za takse za tiste vloge in dejanja, za katera taksna obveznost še ni nastala in po drugem odstavku citiranega člena samo v postopku, za katerega je bil sklep izdan. Zakon uporablja izraz postopek, pri čemer ne ločuje izvršilnega postopka po njegovih fazah (faza dovolitve in faza oprave), kot tudi ne ureja ločeno naložitvenega in dovolitvenega dela postopka. Odločitev o oprostitvi plačila sodnih taks tako učinkuje skladno s predpisanim pravilom v izvršilnem postopku v celoti.
OZ-UPB1 člen 168, 168/3, 174, 299, 352, 352/1. ZDoh-2 člen 15, 27, 27-5, 127. ZOZP člen 20.a.
odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Utemeljeno pa toženka v pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje pri določitvi izplačila odškodnine ni upoštevalo, da je odškodnina za izgubljeni dohodek obdavčljiva (5. točka 27. člena ZDoh-2) oziroma, da se od nje plača dohodnina. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova v skladu s 15. členom ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Pri tem mora obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov izvršiti že izplačevalec obdavčljivega dohodka (127. člen ZDoh-2), v danem primeru toženka. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljen dohodek v neto znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019275
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 347, 347/4, 347/5, 358, 358-1. OZ člen 12, 132, 239, 239/2.
pritožbena obravnava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba izpodbijane sodbe - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - vsebina pogodbene obveznosti - praksa, vzpostavljena med pogodbenima strankama - kršitev pogodbene obveznosti - nastanek škode - zmanjšanje premoženja - plačilo globe - pravno priznana škoda
Praksa, vzpostavljena med strankama res lahko služi za določitev in razlago vsebine njunega pogodbenega razmerja, tako kot to določa 12. člen OZ. Vendar lahko o obstoju takšne prakse govorimo le v primerih, ko gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja, ne pa v primerih, kot je obravnavani, ko je tožničina zakonska obveznost oddajanja poročil nastala šele naknadno, več let po nastanku pogodbenega razmerja. O prevzemu tudi te, naknadno nastale zakonske obveznosti, bi se morali stranki zato izrecno dogovoriti.
Noben dokaz pritožbenega sodišča ne prepriča v to, da bi tožnica globo sploh plačala, kar bi za svoj uspeh v pravdi morala dokazati tožeča stranka. Tudi sicer se zgolj s tem, ko je Okrajno sodišče v Celju s sodbo o prekršku tožnici naložilo plačilo globe, njeno premoženje še ni zmanjšalo. Pravno priznana premoženjska škoda je namreč le tista, ki pomeni poseg v premoženjski položaj drugega. Torej tista, ki, kot pravi 132. člen OZ, povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - skladnost z Ustavo RS - taksne oprostitve na podlagi zakona
Obravnavana pravda ni povezana s toženčevo invalidnostjo, zato niso izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev na podlagi določbe 10. člena ZST-1, torej brez preverjanja toženčeve materialne zmožnosti glede plačila sodne takse.
Sodna taksa je kot procesna predpostavka za izvedbo določenega procesnega dejanja (npr. vložitve pritožbe zoper sodbo) z vidika ustavnopravnega zornega kota dopustna procesna ovira (omejitev). Prav zato, ker je treba zagotoviti pravico do učinkovitega sodnega varstva in enakega obravnavanja sicer premoženjsko (pogosto) neenako plačilno zmožnih subjektov, je za vse tiste, ki ne zmorejo njenega plačila, predvidena zakonska rešitev – možnost oprostitve plačila sodne takse. Tako imajo subjekti, katerih premoženjsko stanje ne omogoča plačila takse, realno in učinkovito možnost za dostop do sodišča; pod pogojem, da je to z vidika premoženjskega položaja prosilca upravičeno.
odreditev strokovnega pregleda - postopek za prepoznavo znakov oziroma simptomov - utemeljen sum - odklon strokovnega pregleda - vožnja pod vplivom psihoaktivnih snovi
Ključno za presojo v predmetni prekrškovni zadevi namreč je, ali je za odreditev strokovnega pregleda obdolžencu obstajal sum, da je obdolženec kot udeleženec cestnega prometa vozil pod vplivom prepovedanih substanc. Poslujoči policist je to ugotovil ne le na podlagi rezultata hitrega testa v slini, temveč tudi na podlagi rezultatov preliminarnega postopka, v katerem je bilo ugotovljeno, da ima obdolženec pordele oči, da je pri njem prisoten horizontalni drget oči ter horizontalni in vertikalni drget oči v končnih položajih in nemirnost pri usmerjenosti oči k izbranim točkam, obstajala pa ni niti reakcija zenic na osvetlitev. Že navedene okoliščine so povsem zadostovale za obstoj utemeljenega suma, da obdolženec kot udeleženec v cestnem prometu vozi pod vplivom prepovedanih substanc, zaradi česar mu je prvostopno sodišče s sklepom opr. št. PR 254/2018 z dne 19. 3. 2018 tudi začasno odvzelo njegovo veljavno vozniško dovoljenje.
ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/8.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - terjatev - pogojna terjatev - določljivost terjatev
O razdelitvi premoženja upnikom se odloči v sklepu o končni razdelitvi. Premoženje, ki se prenaša iz pravne sfere dolžnika v pravno sfero upnika, mora biti označeno tako, da je jasno individualizirano. Če gre za terjatev, zadošča, da je terjatev določena ali vsaj določljiva. Ta kriterij je izpolnjen, če je določeno vsaj pravno razmerje, iz katerega izhaja terjatev, in je določen dolžnikov dolžnik.
Ker o prenosu premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, sodišče odloči v sklepu o končni razdelitvi, ima tak sklep hkrati naravo razdelitve te razdelitvene mase oziroma poplačila upnika.
URS člen 30. OZ-UPB1 člen 179. ZKP člen 542, 542/1, 542/1-1. ZPP člen 153, 253.
neutemeljeno odvzeta prostost - odmera enotne odškodnine za vse oblike negmotne škode - stroški za dopolnitev izvedenskega mnenja
V skladu s sodno prakso duševne in telesne bolečine zaradi neutemeljeno odvzete prostosti predstavljajo enotno obliko škode in zajemajo vse potrebne nepremoženjske škode, ki je oškodovancu nastala. Zanjo se prisodi enotna odškodnina, pri odmeri katere se upoštevajo vse okoliščine primera kot npr. ugled, ki ga oškodovanec prej uživa v svojem okolju, odnos okolja proti njemu po odvzemu prostosti, težo in naravo kaznivega dejanja, čas odvzema prostosti in vse druge okoliščine, ki so vplivale na naravo, težo in trajanje duševnih bolečin.
Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.