ZPP člen 14, 214, 243. OZ člen 170, 171, 179, 182.
identično dejansko stanje - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - soprispevek - deljena odgovornost - zmanjšanje odškodnine - premoženjsko stanje - stopnja krivde - dokazovanje z izvedencem - priznana dejstva - višina denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo
Tudi če drži, da je toženec brezposeln in brez premoženja, to še ne zadostuje za uporabo določbe 170. člena OZ. Sodišče lahko ob upoštevanju premoženjskega stanja oškodovanca in odgovorne osebe, naloži odgovorni osebi, da plača manjšo odškodnino, kot znaša škoda, vendar le v primeru, če škoda ni bila povzročena namenoma in tudi ne iz hude malomarnosti.
pobotni ugovor - popolnost ugovora - določenost pobotnega ugovora - materialno procesno vodstvo - pomoč neuki stranki brez pooblaščenca
Ne drži pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo ravnati s pobotnim ugovorom toženca kot z nepopolno vlogo, saj je življenjski dogodek v zadostni meri opisal in individualiziral, da ga je mogoče ločiti od vseh drugih dogodkov. Vprašanje pa je, ali je uspel z zatrjevanjem in dokazovanjem pravnih posledic, ki jih je hotel v postopku doseči.
Na pritožbeni očitek, da bi sodišče prve stopnje moralo v večji meri opraviti materialno procesno vodstvo v skladu z 285. členom ZPP, pritožbeno sodišče odgovarja, da je sodišče prve stopnje toženca na naroku kar trikrat opozorilo, da dopolni trditve svojega pobotnega ugovora. Prvostopenjska razpravljajoča sodnica bi sicer tožečo stranko lahko opozorila na manjkajoče navedbe in dokaze, ni pa bila tega dolžna storiti. Zato tudi ni zagrešila očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00020155
SPZ člen 146, 146/1, 146/2, 146/4. ZUKSB člen 3, 3/1, 11, 11/1, 11/8, 29. ZPP člen 190. ZFPPIPP člen 213, 213/2. OZ člen 323, 1056.
hipotekarna tožba - maksimalna hipoteka - odtujitev stvari ali pravice med pravdo - prenos terjatve - prenos pogodbenega razmerja - prenos maksimalne hipoteke - prenos terjatev banke na DUTB - novacija - učinek potrjene prisilne poravnave na terjatve upnika
Hkrati z odstopom sporne terjatve, je tožnica na DUTB prenesla tudi celotno pravno razmerje med hipotekarnim upnikom in hipotekarnim zastaviteljem. To pomeni, da so nepomembni pritožbeni očitki, ki se nanašajo na vprašanje derogacije četrtega odstavka 146. člena SPZ, saj bi se le-to zastavilo zgolj v primeru cesije, do katere pa v obravnavanem primeru ni prišlo. Ob povedanem toženec tudi ne more uspeti z očitkom o neenakopravni obravnavi tožnice napram ostalim udeležencem na trgu. Prenos maksimalne hipoteke na DUTB je bil namreč opravljen na podlagi specialne ureditve ZUKSB, katere sprejem so narekovale posledice svetovne finančne krize na slovenskem bančnem sistemu, hkrati pa je potrebno upoštevati, da so bile ob tem spoštovane tudi omejitve iz SPZ.
Potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom (stranski intervenient na strani tožene stranke) sama po sebi ne vpliva na razmerje med tožečo stranko kot upnikom in toženo stranko kot realnim dolžnikom. Razmerje med njima je primerljivo z razmerjem, ki ga ureja drugi odstavek 213. člena ZFPPIPP. Da potrjena prisilna poravnava nad osebnim dolžnikom v konkretnih okoliščinah primera ne vpliva na terjatve upnika do realnega dolžnika, smiselno izhaja tudi iz 1056. člena OZ.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00019225
ZPP člen 8, 124, 124/1, 124/2, 124/3, 124/4, 125a, 224, 254, 285, 286. ZZZDR člen 51, 51/2, 58, 58/1, 59, 59/1, 59/2. ZTLR člen 24, 25, 26.
premoženjska razmerja med zakoncema po razvezi zakonske zveze - skupno premoženje - razveza zakonske zveze - skupno premoženje razvezanih zakoncev - domneva enakih deležev - darilo enemu od zakoncev - posebno premoženje - gradnja na tujem svetu - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje enega od zakoncev - skupna vlaganja - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev lastninske pravice z vlaganji v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - nova stvar - deleži zakoncev na skupnem premoženju - prispevek k nastanku skupnega premoženja - dohodki in premoženje zakonca - nematerialni prispevek zakoncev - skrb za dom in družino - trditve in dokazi - materialno procesno vodstvo - zapisnik - pisanje zapisnika - vodenje zapisnika - dokaz z izvedencem - dopolnitev izvedenskega mnenja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je toženki njen oče podaril parcelo z do tretje gradbene faze zgrajeno hišo (vključno z okni in vrati). Materialnopravno pravilen je zaključek, da navedeno predstavlja posebno premoženje toženke. Tožnik in toženka pa sta hišo dogradila, in to z z delom pridobljenimi sredstvi in lastnim delom, ob pomoči sorodnikov in prijateljev obeh. Na ta način sta vlagala skupno premoženje v posebno premoženje toženke. V takem primeru sodi v skupno premoženje z vlaganji povečana vrednost nepremičnine.
Vlaganja v že dokončano hišo, tudi če so zelo obsežna, ne spreminjajo identitete nepremičnine. Če pa šele vlaganja omogočijo, da se nepremičnina lahko prične uporabljati, pa zgradba spremeni identiteto.
Določba prvega odstavka 337. člena ZPP pritožbenemu sodišču nalaga, da sme pri pritožbeni presoji pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja (torej, ali je bilo blago dobavljeno, ali je bilo plačano, in podobno, kot je to v tem primeru) upoštevati le tiste trditve in dokaze, ki bi jih stranka lahko navajala pred sodiščem prve stopnje.
Med dediči je sporno, ali je z oporoko z dne 15. 1. 1976, overjeno 29. 1. 1976, preklicana tudi oporoka, vsebovana v pismu z dne 29. 1. 1970. Gre za vprašanje zapustnikove volje, ki je najprej dejansko in šele nato pravno vprašanje, pri čemer zapuščinsko sodišče namena zapustnika in spornega zapisa v oporoki z dne 15. 1. 1976, overjeni 29. 1. 1976, ne sme razlagati samo. V primeru, da so sporna dejstva, od katerih je odvisna pravica do dediščine, mora namreč zapuščinsko sodišče postopek prekiniti in dediče napotiti na pravdo, kar je sodišče prve stopnje pravilno in skladno z 210. členom ZD tudi storilo.
osebna služnost - osebna služnost stanovanja - priposestvovanje osebne služnosti - opravičljiva zmota - opravičljiva zmota priposestvovalca - dobra vera priposestvovalca - pravni naslov - pravni naslov za uporabo stanovanja - lastninska pravica v pričakovanju - odločitev o pravdnih stroških
Priposestvovanje osebne služnosti je možno, če je imel pravni subjekt nepremičnino v dvajsetletni posesti kot imetnik osebne služnosti ter je bil v dobri veri, da je imetnik osebne služnosti.
Izvrševanje lastniške posesti predstavlja večjo kvaliteto posesti, kot se zahteva za priposestvovanje služnosti, kjer priposestvovalec uporablja tujo stvar, zato je ob upoštevanju načela, da je v več tudi manj, mogoče priposestvovanje služnosti stanovanja, če posestnik na njem izvršuje posest kot lastnik.
Po 158. členu ZPP mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Pri uveljavljanem ugotovitvenem zahtevku, da ne obstoji ločitvena pravica tretje tožene stranke na nepremičninah (na katerih lastninsko pravico uveljavlja tožeča stranka), tožena stranka tožbenega zahtevka niti ne more izpolniti. Ugotovitveni zahtevek se realizira že s samo pravnomočnostjo ugotovitvene sodbe, izdane na njegovi podlagi.
Nerazumljivo je razlogovanje pritožnice, da je tožbo zoper tretje toženo stranko umaknila takoj, ko je tožena stranka v stečajnem postopku prejela v celoti poplačano svojo ločitveno pravico (pravilno terjatev na podlagi ločitvene pravice), saj tretja tožena stranka s tem ni izpolnila nobene svoje obveznosti do tožeče stranke. Prejela je le tisto, kar ji je šlo po zgoraj citiranem pravnomočnem sklepu o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic.
kaznivo dejanje oškodovanja upnikov - oškodovanje upnikov - storilec kaznivega dejanja - splošno kaznivo dejanje - delictum proprium - opravljanje gospodarske dejavnosti - direktor
Glede na opredelitev storilca le z besedo "kdor" (in ne "kdor pri opravljanju gospodarske dejavnosti", kot v prvem odstavku istega člena) je ugotoviti, da kazenski zakonik izvršitve kaznivega dejanja po drugem v zvezi s prvim odstavkom 227. člena KZ-1 ne veže na opravljanje gospodarske dejavnosti, ampak je lahko storilec kaznivega dejanja vsaka oseba, ki je lahko subjekt kazenskega prava. Za presojo, ali je mogoče obdolžencu očitati storitev navedenega kaznivega dejanja zato ni odločilno, v katerem obdobju je bil obdolženi direktor družbe.
Toženec je brez soglasja tožeče stranke samovoljno gospodarski družbi X d.o.o. prodal 25 v rejo od tožeče stranke prejetih prašičev ter zanje prejel kupnino. S takim postopanjem je toženec kršil 8. člen Pogodbe o reji prašičev in je tako že na podlagi navedene kršitve pogodbe dolžan tožeči stranki kot lastnici prašičev povrniti prejeto kupnino (tržno vrednost) za samovoljno odtujene prašiče.
dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - skladnost z Ustavo RS - taksne oprostitve na podlagi zakona
Obravnavana pravda ni povezana s toženčevo invalidnostjo, zato niso izpolnjeni pogoji za taksno oprostitev na podlagi določbe 10. člena ZST-1, torej brez preverjanja toženčeve materialne zmožnosti glede plačila sodne takse.
Sodna taksa je kot procesna predpostavka za izvedbo določenega procesnega dejanja (npr. vložitve pritožbe zoper sodbo) z vidika ustavnopravnega zornega kota dopustna procesna ovira (omejitev). Prav zato, ker je treba zagotoviti pravico do učinkovitega sodnega varstva in enakega obravnavanja sicer premoženjsko (pogosto) neenako plačilno zmožnih subjektov, je za vse tiste, ki ne zmorejo njenega plačila, predvidena zakonska rešitev – možnost oprostitve plačila sodne takse. Tako imajo subjekti, katerih premoženjsko stanje ne omogoča plačila takse, realno in učinkovito možnost za dostop do sodišča; pod pogojem, da je to z vidika premoženjskega položaja prosilca upravičeno.
ZFPPIPP člen 374, 374/1, 374/1-1, 374/1-1(2), 374/8.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o končni razdelitvi - prenos premoženja - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti - terjatev - pogojna terjatev - določljivost terjatev
O razdelitvi premoženja upnikom se odloči v sklepu o končni razdelitvi. Premoženje, ki se prenaša iz pravne sfere dolžnika v pravno sfero upnika, mora biti označeno tako, da je jasno individualizirano. Če gre za terjatev, zadošča, da je terjatev določena ali vsaj določljiva. Ta kriterij je izpolnjen, če je določeno vsaj pravno razmerje, iz katerega izhaja terjatev, in je določen dolžnikov dolžnik.
Ker o prenosu premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti, sodišče odloči v sklepu o končni razdelitvi, ima tak sklep hkrati naravo razdelitve te razdelitvene mase oziroma poplačila upnika.
Glede na obrazloženo predloga za izdajo začasne odredbe ni mogoče zavrniti iz razloga, da zavarovanje z začasno odredbo ni potrebno, ker se uvedba postopka odvzema poslovne sposobnosti v primeru, če ima oseba, ki naj se ji poslovna sposobnost odvzame nepremičnine, zaznamuje v zemljiški knjigi.
poseben sklep o stroških kazenskega postopka - stroški za vročanje pisanj
V primeru, ko je sodišče o tem, kdo plača stroške postopka odločilo s pravnomočno sodbo, s posebnim sklepom odloča le v primerih, ko je bila obdolžencu po prvem odstavku 95. člena ZKP naložena povrnitev stroškov kazenskega postopka in sicer, če ob izreku sodbe o višini stroškov ni bilo podatkov.
V primeru odmere krivdnih stroškov po 94. členu ZKP pa sodišče na podlagi drugega odstavka 94. člena ZKP odloči s posebnim sklepom le glede drugih procesnih udeležencev (oškodovanec, oškodovanec kot tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, priča, izvedenec, tolmač in strokovnjak), saj jim na ta način da pravico do pritožbe, medtem ko se obdolžencu in zasebnemu tožilcu stroški, ki so nastali po njuni krivdi, naložijo v plačilo s sodbo ali sklepom, s katerim se odloči o glavni stvari.
OZ-UPB1 člen 168, 168/3, 174, 299, 352, 352/1. ZDoh-2 člen 15, 27, 27-5, 127. ZOZP člen 20.a.
odškodnina, ki predstavlja nadomestilo za izgubljen dohodek samostojnega podjetnika - dohodnina od dohodka iz dejavnosti - rok za zastaranje odškodninske terjatve
Utemeljeno pa toženka v pritožbi opozarja, da sodišče prve stopnje pri določitvi izplačila odškodnine ni upoštevalo, da je odškodnina za izgubljeni dohodek obdavčljiva (5. točka 27. člena ZDoh-2) oziroma, da se od nje plača dohodnina. Tožnikova dohodninska obveznost iz tega naslova v skladu s 15. členom ZDoh-2 nastane šele z izplačilom. Pri tem mora obračun akontacije in plačilo v korist javnih prihodkov izvršiti že izplačevalec obdavčljivega dohodka (127. člen ZDoh-2), v danem primeru toženka. Tožnik je torej upravičen do odškodnine za izgubljen dohodek v neto znesku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00017589
OZ-UPB1 člen 149, 150, 153, 153/3, 965. ZPP-UPB3 člen 8, 14, 224.
delovna nezgoda (nesreča pri delu) - objektivna odškodninska odgovornost delodajalca - vmesna sodba - prosta dokazna presoja - dokazna vrednost dokazov - dokazna vrednost javne listine - soprispevek oškodovanca k nastanku škode
Policijska uprava je svojo poročilo z dne 3. 12. 2010 z navedbami, da je tožnika stisnilo, ko je samovoljno skočil med nakladano vozilo in tovorno vozilo, zapisala brez neposrednih ugotovitev o tem vprašanju, pač pa na podatkih, ki jih je dobila pri zavarovancu. Poročilo policijske postaje ne predstavlja uradne listine iz 224. člena ZPP, na kar namiguje pritožba, ko navaja, da bi ga prvo sodišče moralo upoštevati takšnega kot je. Oceno njene dokazne vrednosti o poteku dogodka je sodišče prve stopnje lahko in moralo sprejeti v skladu z 8. členom ZPP, kar ni predstavljalo njegove prekoračitve.
ZPP člen 18, 18/3, 111, 111/4, 142. ZFPPIPP člen 123a, 128, 128/1, 234, 234/3, 235, 235/3, 235/4, 239, 239/1, 239/1-2, 239/2. Uredba Sveta (ES) št. 1346/2000 z dne 29. maja 2000 o postopkih v primeru insolventnosti člen 3, 3/1.
stečajni postopek - mednarodna pristojnost - ugovor dolžnika zoper predlog za začetek stečajnega postopka - pravočasnost - fikcija vročitve - štetje procesnih rokov - domneva insolventnosti - središče dolžnikovih glavnih interesov
Višje sodišče ugotavlja, da pritožnik pri svojem izračunu teka roka za ugovor očitno ni upošteval načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, ki je bilo sprejeto na občni seji 14. 1. 2015, po katerem se pri izteku roka iz četrtega odstavka 142. člena ZPP določba četrtega odstavka 111. člena ZPP ne upošteva, in ki ga je pri svoji odločitvi pravilno uporabilo sodišče prve stopnje.
Kot izhaja iz prakse Sodišča EU (Zadeva C-396/09 (20.10.2011)) je „za določitev središča glavnih interesov dolžnice treba 2. stavek prvega odstavka 3. člena Uredbe št. 1346/2000 o postopkih v primeru insolventnosti razlagati tako, da je središče interesov družbe dolžnice treba določiti tako, da se prvotno upošteva kraj uprave te družbe, kot ga je mogoče določiti na podlagi objektivnih elementov, ki jih lahko preverijo tretje osebe. Če so vodstveni in nadzorni organi družbe na statutarnem sedežu družbe in če se odločitve glede upravljanja te družbe sprejemajo v tem kraju tako, da to lahko preverijo tretje osebe, domneve iz te določbe ni mogoče ovreči. Če kraj uprave družbe ni na statutarnem sedežu družbe, je mogoče v državi članici, v kateri družba nima statutarnega sedeža, šteti za elementa, ki zadostujeta za ovrženje domneve zakonodajalca Unije le, če je s celovito presojo vseh upoštevnih elementov mogoče ugotoviti, da sta dejansko središče uprave in nadzora te družbe ter kraj upravljanja njenih interesov v tej drugi državi članici in sicer tako, da to lahko preverijo tretje osebe."
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00019275
ZPP člen 338, 338/1, 338/1-2, 347, 347/4, 347/5, 358, 358-1. OZ člen 12, 132, 239, 239/2.
pritožbena obravnava - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - sprememba izpodbijane sodbe - pogodba o opravljanju računovodskih storitev - poslovna odškodninska odgovornost - vsebina pogodbene obveznosti - praksa, vzpostavljena med pogodbenima strankama - kršitev pogodbene obveznosti - nastanek škode - zmanjšanje premoženja - plačilo globe - pravno priznana škoda
Praksa, vzpostavljena med strankama res lahko služi za določitev in razlago vsebine njunega pogodbenega razmerja, tako kot to določa 12. člen OZ. Vendar lahko o obstoju takšne prakse govorimo le v primerih, ko gre za ponavljanje istovrstnih poslov z istovrstno vsebino pogodbenega razmerja, ne pa v primerih, kot je obravnavani, ko je tožničina zakonska obveznost oddajanja poročil nastala šele naknadno, več let po nastanku pogodbenega razmerja. O prevzemu tudi te, naknadno nastale zakonske obveznosti, bi se morali stranki zato izrecno dogovoriti.
Noben dokaz pritožbenega sodišča ne prepriča v to, da bi tožnica globo sploh plačala, kar bi za svoj uspeh v pravdi morala dokazati tožeča stranka. Tudi sicer se zgolj s tem, ko je Okrajno sodišče v Celju s sodbo o prekršku tožnici naložilo plačilo globe, njeno premoženje še ni zmanjšalo. Pravno priznana premoženjska škoda je namreč le tista, ki pomeni poseg v premoženjski položaj drugega. Torej tista, ki, kot pravi 132. člen OZ, povzroči zmanjšanje premoženja ali prepreči njegovo povečanje.
trditveno in dokazno breme stranke - negativna dejstva - plačilo kupnine
V obravnavanem primeru je tožnica zatrjevala neplačilo računa s strani toženca, torej negativno dejstvo, ki ga ne more dokazati. Na tožencu pa je bilo, da dokaže plačilo spornih računov.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00014583
ZDZdr člen 39, 39/1, 39/1-1.
prisilna hospitalizacija - prisilna hospitalizacija v psihiatrični bolnišnici - pogoji za prisilno zdravljenje - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - bipolarna afektivna motnja - hujše ogrožanje lastnega zdravja
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da se pridržana oseba zaradi ugotovljene duševne motnje (katere) življenjsko ogroža (kako). Ni pa ugotovilo kaj konkretno se bo zgodilo, če se pridržana oseba ne bo zdravila. Niso ugotovljena konkretna dejstva, ki podpirajo pravni sklep prvostopenjskega sodišča, ki se nanaša na ugotovitev o izpolnjenosti pogojev iz prve alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da zaradi odklanjanja jemanja zdravil pridržane osebe obstaja nevarnost, da se bo njeno zdravstveno stanje poslabšalo. Vendar iz sklepa ne izhaja, kako konkretno naj bi se izkazovalo ogrožanje. Sodišče ni ugotovilo konkretnih okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati na realno nevarnost ogrožanja življenja ali zdravja pridržane osebe. Zaradi bistvene kršitve določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.