denarna kazen za pričo - vabilo priči za zaslišanje - neopravičen izostanek z naroka
Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa, da priča na glavno obravnavo dne 20. 6. 2018 ni pristopila, niti ni svojega izostanka opravičila. Glede na zgoraj opisano, sodišče druge stopnje ugotavlja, da pritožnik s predlogom, da sodišče prekliče neupravičeno plačilo denarne kazni, ne more uspeti in ker višine denarne kazni niti ne izpodbija, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).
OZ člen 132, 168, 168/2, 179, 182, 299, 299/2, 378, 381. ZOZP člen 20a, 37, 37/3.
odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - duševne bolečine zaradi skaženosti - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - valorizacija delno izplačane odškodnine - zakonske zamudne obresti - zakonske zamudne obresti od plačane akontacije
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Določba tretjega odstavka 37. člena ZOZP, po kateri zamuda Slovenskega zavarovalnega združenja (toženca) nastopi v treh mesecih od vložitve odškodninskega zahtevka, velja izključno za položaje, ko odgovornost ni sporna in je škoda v celoti ocenjena, toženec pa v tem času ne predloži ponudbe. V vseh ostalih primerih, kamor spada tudi obravnavani (sporni sta bili odgovornost - toženec je ugovarjal soprispevek tožnika k nastali škodi - in višina škode), pa je treba glede vprašanja zamude toženca in pričetka teka zakonskih zamudnih obresti uporabiti 299. člen OZ.
delitev skupnega premoženja - spor o obsegu skupnega premoženja - spor o obsegu deležev na skupnem premoženju - prekinitev nepravdnega postopka - napotitev na pravdo - vlaganja v tujo nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine
V tem nepravdnem postopku predlagateljica trdi, kaj njuno skupno premoženje obsega in predlaga delitev tega, v pravdnem postopku pa zatrjuje vlaganja v nepremičnino nasprotnega udeleženca. Ta pa ne morejo vplivati na spremembo pravne pripadnosti nepremičnine. Gre za drugačno razmerje, saj z opisanimi vlaganji predlagateljica ni pridobila stvarnopravnega, ampak le obligacijski zahtevek.
Kaj predstavlja skupno premoženje udeležencev, je med njima sporno. Sodišče je zato postopek utemeljeno prekinilo in udeleženca napotilo na pravdo. Glede oblikovanja samega tožbenega zahtevka nasprotni udeleženec ni vezan na prvostopenjski sklep.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pravna podlaga za izdajo odločbe - različna pravna podlaga - pogodbena prepoved odsvojitve - začasna odredba v pravdnem postopku - postopek odločanja po ziz
Začasna odredba s prepovedjo odsvojitve in obremenitve po 272. členu ZIZ je samostojna začasna odredba. Kljub temu, da ima tožnica na podlagi pogodbe o preživljanju vpisano prepoved odsvojitve in obremenitve na podlagi pogodbe, začasna odredba pa velja za drugačni čas, ni mogoče sklepati, da tožnica nima interesa za začasno odredbo. Zavarovanje na podlagi pogodbe in na podlagi ZIZ v konkretnih okoliščinah ni identično.
nasprotna izvršba - subjektivni in objektivni rok za vložitev predloga za nasprotno izvršbo - pogoji za nasprotno izvršbo - pravočasnost predloga - laična stranka - stroški odvetniškega zastopanja - odvetnik kot stranka postopka
Ob upoštevanju vseh okoliščin primera, časovnega sosledja dogajanja in korespondence med strankama je sodišče prve stopnje štelo, da je dolžnik (upnik po nasprotni izvršbi) predlog za nasprotno izvršbo vložil pravočasno, v okviru trimesečnega subjektivnega in enoletnega objektivnega roka.
V zvezi s pritožbenimi navedbami, da nasprotna izvršba še ni možna oziroma dopustna, ker izvršba v konkretnem primeru sploh še ni končana, višje sodišče pojasnjuje, da prvi odstavek 67. člena ZIZ kot pogoj za dovolitev nasprotne izvršbe določa, da mora biti izvršba že opravljena. Ta pogoj je bil v konkretni zadevi izpolnjen, saj je bilo na naroku za obravnavo predloga za nasprotno izvršbo kot nesporno ugotovljeno, da je bila terjatev po izvršilnem naslovu poplačana in celo preplačana.
Skladno s sodno prakso odvetnik v lastni zadevi nima pravice do povračila stroškov po OT, kar velja tudi za primere, ko je pooblastilo dano odvetniku iz odvetniške družbe, ki je stranka postopka. Do povračila stroškov po OT bi bil upravičen le v primeru, če bi za zastopanje pooblastil drugega odvetnika, do česar pa v konkretni zadevi ni prišlo, zato sodišče prve stopnje stroškov odvetniškega zastopanja upniku (dolžniku po nasprotni izvršbi) pravilno ni priznalo.
javna priobčitev glasbenih del - poslovne stavbe in poslovni prostori - višina nadomestila - veljavnost tarife - veljavnost Pravilnika o javni priobčitvi glasbenih del (2006) - kondikcijski zahtevek
Prisilna narava tarifnega dela Pravilnika 1998, ki ne obsega njegovega 11. člena, izključi možnost kakršnihkoli dogovorov s posameznimi uporabniki, tudi tistih, katerih namen bi bil pravična prilagoditev pogodbenih pogojev spremenjenim okoliščinam oziroma revalorizacija vrednosti postavk iz tarife Pravilnika 1998 v okviru indeksa rasti cen na drobno zaradi ohranjanja njihove vrednosti. To bi kolektivna organizacija lahko dosegla le v dogovoru z združenjem uporabnikov ali tako, da bi z več uporabniki vzpostavila celosten sistem plačevanja nadomestil, ki bi v praksi nadomestil „starejšo“ enostransko postavljeno tarifo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015521
ZPP člen 350, 350/2, 354, 354/2, 355, 355/1, 358, 358-5. OZ člen 147, 171, 179, 965. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125.
odškodninska odgovornost - odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - direktna tožba zoper zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - krivdna odškodninska odgovornost delodajalca - opustitev skrbnega ravnanja - temelj odškodninske odgovornosti - prispevek oškodovanca - dolžna skrbnost kupca - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Res mora biti povprečno skrben kupec pozoren, kod hodi in vsaj občasno pogledati tudi pod noge, vendar pa ob danih okoliščinah tožničino ravnanje nima znakov neskrbnega ravnanja, ki bi soprispevalo k nastanku škodnega dogodka. Varovalo na tleh, na vstopni površini v trgovino, ki je oviralo prehod in predstavljalo nevarnost za varen vstop, ni bilo vidno, in je predstavljalo oviro, s katero tožnica ob sočasnem vstopanju drugih kupcev ni mogla računati. Zato dejstvo, da ob vstopanju v trgovino ni gledala na tla in ni videla varovala ne predstavlja neskrbnosti povprečnega odraslega kupca. Glede na navedeno tožnica ni soprispevala k nastanku škode.
Če je za vsebinsko konkretizacijo pravne norme (oblikovanje zgornje premise) potrebno strokovno znanje (pravila stroke), lahko sodišče v takem primeru postavi izvedenca. Vendar pa v konkretni situaciji za to ni bilo potrebe. Citirana določba splošnih zavarovalnih pogojev je jasna in izrecno določa, da so iz zavarovanja izključeni zahtevki zaradi škode, ki je nastala zaradi natega ali zvina vratne, prsne in ledvene hrbtenice (razen ...). V konkretni nezgodi je tožnica utrpela pretres vratne in ledvene hrbtenice, česar splošni pogoji iz zavarovanja ne izključujejo. Zavarovalnica je obseg izključitve zavarovanja jasno določila in pretresa medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice ni izključila. Zato pritožba pravilno opozarja, da bi bilo treba pri ugotavljanju obsega in višine nepremoženjske škode upoštevati tudi to poškodbo - pretres medvretenčnih sklepov vratne in ledvene hrbtenice.
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 254, 254/3, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52.
oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - starostna demenca
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih vsakega od mnenj. Sodišče je po pridobitvi pisnega mnenja prvo izvedenko zaslišalo o vseh pomislekih, ki jih je izrazila prva toženka. Ker je po ustni dopolnitvi mnenja vztrajala pri pomislekih o pravilnosti mnenja – opozorila je predvsem na vprašljivost postavljene diagnoze (psihoorganski sindrom) in ovrednotenja testa spoznavnih sposobnosti (glede na to, da izvedenka ob znatno slabšem rezultatu testa v drugi zadevi ni podvomila o obstoju oporočne sposobnosti) – je sodišče postavilo novega izvedenca. Odločitev temelji na pravilni razlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP, po katerem sodišče postavi novega izvedenca, če kljub dopolnitvi prvega mnenja ni mogoče odpraviti dvoma o njegovi pravilnosti. Pri presoji, ali je bil podan dvom o pravilnosti prvega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je izvedensko mnenje ključno za izid pravde in da v podanem mnenju ni imelo dovolj opore za prepričljiv odgovor na toženkine dvome.
neoprava glavne obravnave - zahteva stranke za izvedbo naroka - spor majhne vrednosti
Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti narok, saj sta ga obe stranki izrecno zahtevali, pa čeprav sta v nadaljevanju stavka pojasnili, da ga predlagata zato, da se na njem izvedejo predlagani dokazi. Ob taki strankini zahtevi in izrecni volji zakonodajalca, da se v tem primeru narok izvede, mora sodišče prve stopnje izvesti narok, četudi na njem ne namerava zaslišati predlaganih prič.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - pritožba zoper sklep - pravica do pritožbe - nedovoljena pritožba - stranka stečajnega postopka - stranka postopka - upniki - izločitvena pravica - zamuda roka za prijavo izločitvene pravice - objava načrta razdelitve
Če upnik zamudi rok za prijavo izločitvene pravice, izgubi izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP, če te pravice ne prijavi do objave načrta prve splošne razdelitve, v danem primeru načrta končne razdelitve posebne stečajne mase. Ker je pritožnik prijavil izločitveno pravico po objavi načrta končne razdelitve posebne stečajne mase, je izgubil izločitveno pravico in pravico do plačila denarnega zneska iz petega odstavka 299. člena ZFPPIPP.
dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Četudi drži, da je razlog za sedanje stanje neizvršljiva sodba Občinskega sodišča II v Ljubljani II P 16/69 z dne 8. 10. 1975, zapuščinsko sodišče ne more tega stanja reševati z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kot predlaga pritožnica, saj za izdajo predlaganega sklepa niso izpolnjene zakonske predpostavke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015598
KZ-1 člen 20, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - priznanje krivde
Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.
sodna ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog
Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.
podaljšanje roka - predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist
V ZKP ni določbe, ki bi dovoljevala podaljšanje roka iz 129.a člena ZKP, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlog obsojenca, ki ga je podal po izteku zakonskega roka, zavrže kot prepoznega.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00015377
OZ člen 149, 150, 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179. ZPP člen 13, 14. ZVCP-1 člen 2.
objektivna odškodninska odgovornost - oprostitev objektivne odgovornosti - soprispevek oškodovanca k nastali škodi - načelo zaupanja v cestnem prometu - poškodbe okolčja in stegnenice - odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah - skaženost - duševne bolečine zaradi trajnega zmanjšanja življenjske aktivnosti - rentni zahtevek - normalen tek stvari - predhodno vprašanje
Pravilna je ugotovitev sodišča, da je k nastanku nezgode bistveno (80 %) prispeval tožnik s svojim protipravnim ravnanjem. Kljub temu da je bila zavarovanka toženke dolžna pričakovati, da vsi udeleženci cestnega prometa ne ravnajo skladno s predpisi o varnosti cestnega prometa, neupoštevanja temeljnega pravila o vožnji po desni strani ni mogla pričakovati. Pri vožnji čez križišče je druge udeležence prometa lahko pričakovala, ne pa njihove vožnje in prečkanja križišča iz nasprotne strani. Tožnik je namreč kršil temeljno cestnoprometno pravilo o vožnji po desni strani ceste. Poleg tega je bil oblečen v temna oblačila in v nočnem času na kolesu ni uporabljal luči. Dodatno je v križišče pripeljal s hitrostjo 16 km/uro (kar je bilo sicer v okviru predpisane omejitve), a je "šel direkt na cesto", ne da bi se prepričal, ali lahko križišče varno prepelje in brez takšne prilagoditve hitrosti, da bi lahko v križišču pred pričakovano oviro varno ustavil.
Ker je sodišče v dokaznem postopku ugotovilo, da tožnik od 9. 9. 2011 ne bi mogel delati v bistvenem zaradi drugih vzrokov in ne zaradi vzrokov, ki so posledica škodnega dogodka, rento pa vtožuje od 1. 3. 2013 dalje, je pravilno zaključilo, da tožnik ni dokazal, da bi ob normalnem teku stvari še naprej delal, če ne bi bilo škodnega dogodka.
Tožnik je tožbo vložil dne 4. 8. 2016, tožena stranka pa je obračune izročila tožniku 5. 12. 2017 in 5. 3. 2018. Tožnik je s pripravljalno vlogo z dne 24. 4. 2018, ki jo je prejel 30. 4. 2018, šele lahko preveril pravilnost obračunov in posledično pravilnost izpolnitve tožene stranke, ker iz obračunov plač ni mogel ugotoviti, ali so mu bili presežki ur pravilno obračunani. Navedbe tožene stranke, da umik ni bil pravočasen, ne držijo, saj je od seznanitve s podatki iz pripravljalne vloge do umika z dne 10. 5. 2018 minilo le 10 dni. Zato tožena stranka ne more biti upravičena do povračila vseh pravdnih stroškov, prav tako ne do tistih stroškov, ki so nastali toženi stranki po izpolnitvi utemeljenega dela obveznosti (5. 12. 2017 in 5. 3. 2018).
Vse posle tožnice je, dokler sta bila zakonita zastopnica tožnice in toženec še v zakonski zvezi, vodil toženec, zakonita zastopnica pa se s pravnimi in finančnimi zadevami svoje družbe ni ukvarjala. Sodišče je zavrnilo ugovore toženca, da je bil predmet sporne pogodbe zgolj odkup "adaptacije" ordinacije, in na podlagi dejanskega ozadja zadeve in odnosov med pogodbenima strankama v času pred sklenitvijo pogodbe, tudi po prepričanju pritožbenega sodišča pravilno zaključilo, da je toženec s prejemom s strani tožnice najetega kredita prejel plačilo za prepis lastništva ordinacije v skladu z dogovorom med njim in zakonito zastopnico tožnice.
Strankina pravica do izvedbe dokazov ni absolutna. Sodišče izvede le tiste dokaze, ki so predlagani za dokazovanje odločilnih dejstev. Ponujene dokaze lahko zavrne, če so prepozni, nedopustni, nepotrebni, nerelevantni ali očitno neprimerni, pri čemer mora odločitev o tem ustrezno obrazložiti.
Po 92. členu OZ je sodišče sicer dolžno na ničnost paziti po uradni dolžnosti, vendar pa ta določba ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela. Pomeni le to, da mora sodišče ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo sploh ne sklicuje, a le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - nagrada za izvid in mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - stroškovnik
Čeprav je izvedenka potne stroške očitno priglasila v postavki materialni stroški (skupaj z njimi), pravilno pa bi bilo, da bi posebej priglasila potne stroške (41. člen Pravilnika) in posebej materialne stroške (45. člen Pravilnika), pritožbeno sodišče meni, da ta nedoslednost nima takšne teže, da ne bi bilo mogoče skupaj upoštevati obeh vrst stroškov. Glede na razdaljo Ž. - L. (56 kilometrov) ter določbe 41. člena in 45. člena Pravilnika pritožbeno sodišče meni, da je priznanje teh stroškov v višini 5% od odmerjene nagrade utemeljeno.
ZDR-1 člen 85, 89, 89/1, 89/1-5, 125, 125/4.. ZSPJS člen 17a.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zagovor - člani komisije - preizkus ocene dela - komisija za preizkus ocene
Zgolj okoliščina, da članica komisije (ki tudi ni spremljala in ocenjevala tožničinega dela) ni imela ustrezne strokovne izobrazbe za sodelovanje v komisiji za oceno poskusnega dela, ne vpliva na veljavnost ocene, sprejete s strani dveh članov (to je večine tričlanske komisije) in glede na stališče Vrhovnega sodišča RS tudi ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Že iz jezikovne ter iz logične razlage določila 85. člena ZDR-1 izhaja, da zagovor pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela ni obveznost delodajalca.
Vrhovno sodišče RS je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je sprejemljivo, da delodajalec očitke iz negativne ocene poskusnega dela, katerih resničnost se dokazuje v sodnem postopku, konkretizira do prvega naroka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00030560
KZ-1 člen 47, 47/5. ZKP člen 129a, 129a/6.
denarna kazen - rok za plačilo denarne kazni - obročno plačevanje denarne kazni - zamuda s plačilom - izvršitev denarne kazni
Če je storilec v zamudi s plačilom posameznega obroka denarne kazni, lahko po določbi petega odstavka 47. člena KZ-1 sodišče s sklepom odredi takojšnje plačilo le-te v roku, ki ne sme biti daljši od treh mesecev.