ZPP člen 324, 324/1, 333, 333/1, 343, 346, 363. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3. OZ člen 346, 364, 368, 432.
rok za pritožbo - novela ZPP-E - pristop k dolgu - splošni petletni zastaralni rok - pretrganje teka zastaranja - delno poplačilo dolga - pripoznava dolga - opomin - upnikova zahteva
Pri odločanju o pritožbi zoper vse sodbe, izdane po 14. 9. 2017, se uporablja določba prvega odstavka 333. člena ZPP.
Izjava tretjega, da se zavezuje k izpolnitvi obveznosti poleg dolžnika, mora biti izrecna, jasna in nedvoumna. Ker je v potrdilu jasno navedel, da se zavezuje "kot kupec" (torej enako kot kupec), je pravilen zaključek sodbe, da je s podpisom tega potrdila prišlo do soglasja volj med tožnico kot upnico in drugim tožencem kot tretjim in da navedeno predstavlja pogodbo o pristopu k dolgu.
Enostranska izvensodna dejanja upnika zoper dolžnika, kot je opomin, ne pretrgajo zastaranja.
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - UPRAVNI POSTOPEK
VDS00017449
ZDR-1 člen 85, 85/2, 100, 100/1, 100/1-1, 100/1-2.. ZJU člen 154.. KZ-1 člen 37, 38, 257, 257/1.. ZUP člen 87, 87/1, 87/3, 87/4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - policist - napeljevanje - zagovor - pomoč h kaznivemu dejanju
V obravnavani zadevi je bilo sporno, ali je tožena stranka izpolnila svojo obveznost po določbi drugega odstavka 85. člena ZDR-1. Po tej določbi mora delodajalec pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposliti delavca pisno seznaniti z očitanimi kršitvami in mu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, razen če obstajajo okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu to omogoči. Zakon ne določa, katere so tiste okoliščine, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neupravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor, zato gre za pravni standard, ki ga napolnjuje sodna praksa. Gre za izjemo od zakonskega pravila, zato jo je treba razlagati restriktivno.
Tožena stranka poskusa vročitve pisne obdolžitve in vabila na zagovor tožniku ni opravila zakonito, to je skladno z določbami ZUP. Okoliščina, ki bi toženo stranko lahko odvezala njene obveznosti omogočiti tožniku zagovor, bi sicer lahko bila tožnikovo morebitno izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabilu na zagovor oziroma tako njegovo ravnanje, ki bi toženi stranki onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. Tožena stranka pa v postopku ni zatrjevala niti dokazala, da je tožniku pisanje poskušala vročiti skladno z določbami ZUP oziroma ni zatrjevala takega tožnikovega ravnanja, ki bi ji onemogočalo pravočasno pravilno vročitev. S sklicevanjem na tožnikovo izmikanje vročitvi pisne obdolžitve in vabila na zagovor, pri čemer niti eden izmed poskusov vročitve ni bil opravljen na zakonit način, pa se tožena stranka ne more razbremeniti svoje obveznosti po drugem odstavku 85. člena ZDR-1. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje zmotno presodilo, da so v obravnavanem primeru na strani tožene stranke obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo od nje neupravičeno pričakovati, da tožniku omogoči seznanitev s kršitvami in mu omogoči zagovor. Ker tožena stranka tožniku zagovora ni omogočila, je izpodbijana izredna odpoved že iz tega razloga nezakonita.
sodna ureditev meje - predlog za sodno ureditev meje - zavrženje predloga za sodno ureditev meje - nepopoln predlog
Ker se s sklepom o ureditvi meje ureja razmerje med vsemi lastniki parcel, ki se jih meja dotika, mora po stališču sodišča prve stopnje predlagatelj v predlogu navesti lastnike vseh nepremičnin, na katere se ureditev meje nanaša.
dodatni sklep o dedovanju - pogoji za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju
Četudi drži, da je razlog za sedanje stanje neizvršljiva sodba Občinskega sodišča II v Ljubljani II P 16/69 z dne 8. 10. 1975, zapuščinsko sodišče ne more tega stanja reševati z izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, kot predlaga pritožnica, saj za izdajo predlaganega sklepa niso izpolnjene zakonske predpostavke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00015598
KZ-1 člen 20, 186, 186/1, 187, 187/1. ZKP člen 392, 392/1, 392/4.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - kaznivo dejanje omogočanja uživanja prepovedanih drog - priznanje krivde
Dokazanost namena pri prenašanju prepovedane droge iz prvega odstavka 186. člena KZ-1. Obdolženčevega namena prodaje pri prenašanju prepovedane droge kot subjektivnega dejstva v teh dokaznih sredstvih, kot v opisu dejanja po pravilni oceni sodišča prve stopnje niti posredno ni bilo zaznati.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 41, 45.
nagrada in stroški izvedenca - nagrada za izvedensko delo - nagrada za izvid in mnenje - potni stroški - materialni stroški izvedenca - stroškovnik
Čeprav je izvedenka potne stroške očitno priglasila v postavki materialni stroški (skupaj z njimi), pravilno pa bi bilo, da bi posebej priglasila potne stroške (41. člen Pravilnika) in posebej materialne stroške (45. člen Pravilnika), pritožbeno sodišče meni, da ta nedoslednost nima takšne teže, da ne bi bilo mogoče skupaj upoštevati obeh vrst stroškov. Glede na razdaljo Ž. - L. (56 kilometrov) ter določbe 41. člena in 45. člena Pravilnika pritožbeno sodišče meni, da je priznanje teh stroškov v višini 5% od odmerjene nagrade utemeljeno.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za premoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina za nepremoženjsko škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - procesne predpostavke - vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga - rok za vložitev tožbe - začetek teka roka za vložitev tožbe - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče izpodbijanega sklepa, da zaradi opustitve vložitve pospešitvenih sredstev ni dovoljena tožba v delu, v katerem se nanaša na povrnitev premoženjske škode zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v zadevi I P 474/2009. Ta procesna predpostavka je določena le za uveljavljanje pravičnega zadoščenja (prvi odstavek 15. člena ZVPSBNO), ne pa tudi za uveljavljanje odškodnine za premoženjsko škodo (21. člen ZVPSBNO).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00015356
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 17, 17/1, 258. ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/3, 28.
kazniva dejanja zoper gospodarstvo - poslovna goljufija - gospodarska družba - finančno poslovanje - plačilna sposobnost - obveznost poslovodstva - temeljne obveznosti poslovodstva - insolventnost - direktni naklep - preslepitveni namen - odločanje o dokaznem predlogu - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazna prekluzija - načelo materialne resnice - relevantnost predlaganih dokazov - izvedenstvo - razlogi za postavitev novega izvedenca - nestrinjanje stranke z izvedenskim mnenjem
Obveznost prizadevanja članov poslovodstva, da je družba vedno kratkoročno in dolgoročno plačilno sposobna po 28. členu ZFPPIPP, velja v notranjem razmerju do interesov družbe oziroma družbenikov, ne pa do poslovnih partnerjev, s katerimi družba sodeluje, zato za presojo obtoženčevega preslepitvenega namena sklicevanje na 28. člen ZFPPIPP ni utemeljeno.
nov predlog za izvršbo - ustavitev izvršbe na nepremičnino - nezmožnost prodaje stvari na drugi dražbi
Iz različnih razlogov neuspešno zaključen izvršilni postopek ne more biti v procesnem smislu ovira za ponovno vodenje izvršilnega postopka z novim ali istim izvršilnim sredstvom.
Sodišče ne more prekvalificirati predloga za izvršbo v predlog za nadaljevanje izvršbe.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se delo čistilke pri toženi stranki opravlja še naprej, celo v povečanem obsegu - tudi zaradi nadurnega dela. Opravljanje nadur že pojmovno izključuje upravičenost krajšega delovnega časa, ki ga kot nujnega prikazuje pritožba (tožena stranka čistilke zaposluje tudi le za 15 ur na teden), kar vse kaže na nezakonitost odpovedi.
ZIZ člen 56. ZNISESČP člen 7, 7/1, 13, 13/4, 13/4-1, 13/4-2, 20, 20/1, 20/3.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka - sodba ESČP v zadevi Ališić in drugi - neizplačane devizne vloge - prekinitev postopka - verifikacija stare devizne vloge - informativni izračun - predlog za nadaljevanje postopka - rok - domneva umika predloga - retroaktivnost
Tretji odstavek 20. člena ZNISESČP določa, da če upravičenec v roku 60 dni od pravnomočnosti odločbe o zahtevi za verifikacijo ne predlaga nadaljevanja sodnega postopka, prekinjenega na podlagi prvega odstavka tega člena, se šteje, da je umaknil tožbo ali pravno sredstvo. Pravni pouk o tem je zapisan v sklepu o prekinitvi postopka. V predmetni zadevi je informativni izračun neizplačane stare devizne vloge postal pravnomočen in kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, upnica kljub izrecnemu pravnemu pouku v sklepu o prekinitvi postopka v zakonsko določenem roku nadaljevanja prekinjenega izvršilnega postopka ni predlagala, zato je šteti, da je predlog za izvršbo umaknila.
Z enotnim verifikacijskim postopkom je zakonodajalec poskrbel za enako obravnavo vseh varčevalcev, zlasti pa upnikom (sploh) zagotovil možnost poplačila obveznosti od nekoga, ki ni stranka izvršilnega naslova. S tem torej ni prišlo do nobenega posega v pridobljene pravice oz. samo terjatev, ki jo imajo upniki na podlagi izvršilnih naslovov, temveč je bil urejen le verifikacijski postopek, v katerem lahko upniki hitreje, predvsem pa učinkovito pridejo do poplačila svoje terjatve, kar je končno njim v korist, tega postopka pa se je nenazadnje uspešno poslužila tudi upnica iz predmetne izvršilne zadeve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00017435
ZPP člen 163, 163/2, 451, 453. Odvetniška tarifa (2015) tarifna številka 26, 26-1, 39, 39-4. Odvetniška tarifa (2015) člen 3, 4, 4/6. Uredba (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog člen 16, 16/3.
Ob odsotnosti pojasnil tožene stranke, po kakšnih merilih je odvetnik ovrednotil sestavo ugovora zoper evropski plačilni nalog, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se stroški za ugovor zoper evropski plačilni nalog priznajo po tarifni številki 39/4 OT. Ugovor je bil vložen na obrazcu, ki ne vsebuje posebne obrazložitve, obrazec pa je bil toženi stranki vročen skupaj z izdanim evropskim plačilnim nalogom. Tudi 3. točka 16. člena Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog predvideva, da se v ugovoru izjavi le, da se zahtevku ugovarja, brez navedbe razlogov za ugovor. To pa pomeni, da ta storitev ni obsežna in strokovno zahtevna, zato je (lahko) primerljiva s sestavo kratkega dopisa.
Tožena stranka je s tem, ko je v stroškovniku priglasila stroške prevajanja listin v končnem znesku, kot dokaz pa predložila račun, iz katerega je mogoče razbrati, na prevode katerih listin se nanaša, zadostila tako trditvenemu in dokaznemu bremenu v zvezi s tem delom stroškovnega zahtevka.
ZD člen 61, 61/1. ZPP člen 254, 254/3, 249, 249/1. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51, 52.
oporoka - veljavnost oporoke - oporočna sposobnost zapustnika - zahtevek na razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - starostna demenca
Neutemeljeni so pritožbeni očitki o pomanjkljivostih vsakega od mnenj. Sodišče je po pridobitvi pisnega mnenja prvo izvedenko zaslišalo o vseh pomislekih, ki jih je izrazila prva toženka. Ker je po ustni dopolnitvi mnenja vztrajala pri pomislekih o pravilnosti mnenja – opozorila je predvsem na vprašljivost postavljene diagnoze (psihoorganski sindrom) in ovrednotenja testa spoznavnih sposobnosti (glede na to, da izvedenka ob znatno slabšem rezultatu testa v drugi zadevi ni podvomila o obstoju oporočne sposobnosti) – je sodišče postavilo novega izvedenca. Odločitev temelji na pravilni razlagi tretjega odstavka 254. člena ZPP, po katerem sodišče postavi novega izvedenca, če kljub dopolnitvi prvega mnenja ni mogoče odpraviti dvoma o njegovi pravilnosti. Pri presoji, ali je bil podan dvom o pravilnosti prvega mnenja, je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo, da je izvedensko mnenje ključno za izid pravde in da v podanem mnenju ni imelo dovolj opore za prepričljiv odgovor na toženkine dvome.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00015462
OZ člen 182, 352, 352/1, 352/2. ZPP člen 8, 243, 254, 254/2.
povrnitev nepremoženjske škode - nova škoda in dodatna odškodnina - poslabšanje zdravstvenega stanja - bodoča škoda - pravica do odškodnine - normalen tek stvari - predvidljivost nastanka škode - predvidljiva škoda - zastaranje odškodninske terjatve - čas nastanka škode - subjektivni zastaralni rok - objektivni zastaralni rok - sodni izvedenec - nasprotja in nejasnosti v izvedenskem mnenju - postavitev drugega izvedenca - dokazna ocena izvedenskega mnenja
Posledice tožnika, ki se nanašajo na dolgoletno zdravljenje kroničnega osteomielitisa desne goleni, predstavljajo bodočo škodo in ne povsem nove škode. Tudi pri bodoči škodi oškodovancu pripada pravica zahtevati odškodnino, če gre za takšno poslabšanje zdravstvenega stanja, ki po normalnem teku stvari ni bilo predvidljivo oziroma do kakršnega po normalnem teku stvari ne bi smelo priti. Dokazno breme, da gre za takšno škodo, je na tožniku.
Sodišče je predvidljivost nadaljnjega večletnega zdravljenja tožnika za posledicami kroničnega osteomielitisa ugotavljalo z izvedencema medicinske stroke.
Napačno je pritožbeno stališče, da je objektivni zastaralni rok začel teči šele po popolnem zaključku zdravljenja, torej v letu 2011. To bi pomenilo, da bi zastaranje lahko začelo teči vedno le za prestano škodo, nikoli pa za predvidljivo bodočo škodo. Zastaralni rok začne po ustaljeni sodni praksi teči takrat, ko se je oškodovančevo stanje stabiliziralo, čeprav še niso bili izvedeni vsi posamični ukrepi, pri čemer mora glede bodoče škode oškodovanec tožbeni zahtevek vložiti, ko razpolaga z bistvenimi podatki za njeno uveljavitev. Objektivni zastaralni rok, ki se navezuje na čas nastanka škode, teče neodvisno od subjektivnega zastaralnega roka in tožnik s tožbenim zahtevkom lahko uspe le, če ni pretekel nobeden od njiju.
plača - izvršitev sodbe - vzpostavitev delovnega razmerja - nezakonita odpoved - sodba na podlagi pripoznave - pravnomočna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da se delovno razmerje po pravnomočnosti sodbe na podlagi pripoznave ni vzpostavilo. Že določilo pogodbe o zaposlitvi, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani tožene stranke brez prenehanja delovnega razmerja, se mora po oceni pritožbenega sodišča razlagati na način, da po odpovedi pogodbe in zavrnitvi nove pogodbe o zaposlitvi na ustreznem delovnem mestu delovno razmerje preneha. Sodišče prve stopnje je tudi pravilno ugotovilo, da tožnik v izvršilnem postopku v skladu z določbami 230. do 233. člena ZIZ na podlagi pravnomočne sodbe na podlagi pripoznave, s katero mu je bilo to omogočeno, ni zahteval izvršitve te sodbe in se skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS v podobni zadevi delovno razmerje ni vzpostavilo. Zato ni podan temelj za pravico tožnika do vtoževane plače.
KZ-1 člen 174, 174/1. ZZdrav člen 2, 4, 4/2, 6, 6/1.
kršitev spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja - zloraba položaja - zdravilec - licenca za opravljanje dejavnosti - podrejen položaj
Za "zdravilce" se v splošnem pomenu ne opredeljujejo zgolj osebe, ki izpolnjujejo formalne pogoje, določene v prvem odstavku 6. člena ZZdrav oziroma, ki imajo registrirano zdravilsko dejavnost, ampak tudi tiste, ki sicer nimajo licence za opravljanje te dejavnosti, kljub temu pa izvajajo različne oblike terapij, metod in postopkov, usmerjenih v izboljšanje zdravja, počutja in kakovosti življenja ljudi.
ZFPPIPP člen 261. ZDDV-1 člen 32, 32/2, 67, 67/2. ZDavP-2 člen 84, 127, 127/1, 128, 128/2, 129, 129/3, 129/3-1, 132, 132/1, 141.
ugotovitev neobstoja terjatve - pravica do odbitka DDV - davčni inšpekcijski nadzor - davčna odločba - nepogojna terjatev - pobot v stečaju
Za izdajo odmerne odločbe je moral davčni organ pri presoji pravilnosti davčnega obračuna ugotavljati okoliščine, relevantne za presojo utemeljenosti v njem uveljavljanega odbitka DDV. Ugotovitev davčnega organa o pravici do odbitka DDV po izvedenem davčnem nadzoru je rezultirala v izdaji odmerne odločbe, zato je zmotno stališče pritožnika, da v davčni odločbi o pravici do odbitka DDV vsebinsko sploh ni bilo odločeno.
Ne glede na to, ali je tožena stranka terjatev prijavila kot nepogojno ali pa kot pogojno z razveznim pogojem, bi bilo za prenehanje terjatve relevantno le dejstvo (uspešnega) uveljavljanja obračuna DDV-0 v prekluzivnem roku. Pritožnik pa ni zatrjeval, da je bil do navedenega roka pogoj uveljavljanja odbitka DDV izpolnjen. V času prijave terjatve je tožena stranka imela terjatev na plačilo DDV po že večkrat omenjeni davčni odločbi z dne 23. 1. 2013 in jo zaradi neuveljavljanja obračuna DDV v roku iz drugega odstavka 67. člena ZDDV-1 tudi ni izgubila, pač pa je davčni zavezanec izgubil pravico do odbitka DDV. Izpolnitve razveznega pogoja prenehanja priglašene terjatve tožene terjatve torej pritožnik ni izkazal.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zatrjevano nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - navzočnost obdolženca in zagovornika na glavni obravnavi - kazniva dejanja storjena v tujini
Z navedenim in uvodno trditvijo, da si razlogi sodbe nasprotujejo, nasprotujejo pa tudi izreku sodbe, zagovornik očitno uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, vendar z razlogi, s katerimi jo utemeljuje, graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja. Ne soglaša namreč z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da si je obdolženi na način in v okoliščinah, kot je to opisano v prvostopnem obsodilnem izreku, z dejanjem, ki ga je storil na škodo gospodarske družbe R. P., d.o.o. (in ne A. J. S., s.p., kot to napačno navaja zagovornik v pritožbi), protipravno prilastil denar, ki mu je bil zaupan pri opravljanju poslovne dejavnosti v tej gospodarski družbi, katere direktor je bil, v znesku 11.255,59 EUR, ker navedena sredstva ni posredoval na transakcijski račun ali blagajno družbe, niti jih ni izročil podizvajalcu del A. J. S. s.p..
Tožnica je s tožbo zahtevala, da se ocena kot nezakonita razveljavi in da se jo za sporno ocenjevalno obdobje oceni z oceno zelo dobro. Sodišče prve stopnje je tožbo s takšnim zahtevkom zavrglo. Pri tem je ne le napačno štelo navedeni rok 8 delovnih dni, ampak se je tudi napačno oprlo na 23. člen ZDSS-1 (ki se nanaša na obvezen postopek za mirno rešitev spora, kar nima nobene zveze s predmetno zadevo) ter še na 42. člen ZDSS-1, ki pa prav tako ni relevanten. Po tej določbi se tožba zavrže, če je zoper odločbo, ki se izpodbija, mogoča pritožba, pa je bila ta vložena prepozno. Izpodbijane ocene namreč ni mogoče šteti za odločbo, prav tako zahteve za preizkus ocene ni mogoče šteti za pritožbo, kot je to napačno razlogovalo sodišče prve stopnje.
Tožnica v pritožbenih navedbah potrjuje dejstvo iz izpodbijanega sklepa, da je imela po pogodbi o zaposlitvi določen delovni čas 40 ur na teden oziroma 6 delovnih dni na teden. Vendar pa za štetje roka po prvem odstavku 17.a člena ZSPJS ni pomembno, kako se to šteje z vidika tožnice oziroma posameznega delavca pri toženi stranki, pač pa z vidika možnega uveljavljanja varstva pravic pri delodajalcu.