Pogoj koneksnosti pomeni, da se mora terjatev podizvajalca do glavnega izvajalca kakor tudi terjatev glavnega izvajalca do naročnika nanašati na isto delo.
Sodišče prve stopnje je pri ocenjevanju dokazov, ki jih je izvedlo za ugotovitev dogovorov med prvim in drugim tožnikom ter toženko oziroma kupcem, izhajalo iz napačnega izhodišča, da je M. toženkina priča. Njegovo zaslišanje so namreč v dokaz svojih navedb predlagali tudi tožniki. Ob tako pojasnjenem napačnem izhodišču je sodišče prve stopnje nadalje ugotovilo le, da so izpovedi pravdnih strank oziroma prič na strani toženke nasprotujoče, sicer pa njihove verodostojnosti ni ocenjevalo, kar je v nasprotju z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP. V skladu z omenjeno določbo je treba presoditi vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj z logično prepričljivimi in življenjsko sprejemljivimi argumenti, v končni oceni je treba upoštevati še uspeh celotnega postopka v smislu celote procesnega dogajanja, na kar pritožba utemeljeno opozarja. Na podlagi zgoraj opisanega napačnega pristopa je sodišče prve stopnje zaključilo, da toženka ni uspela dokazati svojih trditev, v bistvenem povzetih v 5. točki obrazložitve predmetne odločbe. Izpodbijana sodba je zato obremenjena z relativno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Ker je v slovenski pravni teoriji in praksi glede okoriščanja uveljavljeno obogatitveno načelo, mora prejemnik koristi vrniti le korist, ki jo še ima v času izdaje sodne odločbe. Ker toženca denarja nimata več, odločitve ni mogoče opreti na določbe o neupravičeni obogatitvi, je pa iz trditev tožeče stranke mogoče izluščiti vsa pravno odločilna dejstva za uporabo določb o odškodninski odgovornosti, kar bo predmet novega sojenja.
ODŠKODNINSKO PRAVO – DELOVNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074738
ZDR-1 člen 177, 177/1. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-b, 84, 84/1. ZDSS člen 4, 4-2. ZPP člen 23, 191, 191/1, 481, 481/1, 484.
odškodninska odgovornost delavcev – sosporniki – stvarna pristojnost – pristojnost sodišča splošne pristojnosti – pristojnost delovnega sodišča – individualni delovni spor – postopek v gospodarskih sporih
Če je za sojenje proti enemu tožencu pristojno sodišče splošne pristojnosti proti drugemu pa specializirano delovno sodišče, potem ne moreta biti tožena z isto tožbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - KORPORACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074781
OZ člen 50, 50/2, 239.
pogodba o prodaji lastnih delnic - možnost ponovnega odkupa - reodkup - repo pogodba - nastanek škode - padec tržne cene - cena ob sklenitvi pogodbe - iztek roka za reodkup - zahteva za reodkup - opustitev skrbnosti - krivda za opustitev - izključitev vzročne zveze - navidezna pogodba
V kolikor je res želela, da pride do reodkupa delnic, bi kot skrben gospodarstvenik nedvomno morala četrto toženo stranko ponovno pozvati k predložitvi dokumentacije oziroma opraviti druga dejanja v smeri uveljavitve svoje zahteve (npr. jo uveljaviti v postopku pred sodiščem). Z opustitvijo takšnih ravnanj je tožeča stranka sama opustila skrbnost, ki se v pravnem prometu zahteva od pravnih oseb. Krivde za takšno opustitev ne more prenesti na tožene stranke, ki od sredine avgusta 2007 do izteka roka za reodkup niso bile v poziciji, ko bi lahko v imenu tožeče stranke opravljale kakršnakoli pravna dejanja.
Škoda bi tožeči stranki (tudi sicer) nastala le v primeru, če bi po izteku enoletnega roka, v katerem bi delnice lahko odkupila, tržna cena slednjih padla in bi jih zato lahko (po reodkupu) prodala le za ceno, nižjo od tiste, za katero bi jih lahko prodala v trenutku, ko je bila repopogodba sklenjena. Vendar pa tožeča stranka trditev v tej smeri ni podala.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS0014532
ZDR-1 člen 109, 109/2. ZDSS-1 člen 43, 43/1, 43/2, 43/4. ZIZ člen 270, 270/3, 270/4, 272, 272/2, 273.
začasna odredba - verjetnost terjatve
Tožnik je predlagal izdajo začasne odredbe, s katero naj se toženi stranki naloži, da mu je dolžna za čas dokler traja spor o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi plačevati denarno nadomestilo plače v višini, kot jo določa sedmi odstavek 137. člena ZDR. Ker tožnik v dosedanjem postopku ni izkazal za verjeten obstoj njegove terjatve v zvezi z nezakonitostjo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožnika za izdajo predlagane začasne odredbe.
Blokada transakcijskega računa sicer res izkazuje določene občasne likvidnostne težave, ni pa že sama po sebi pokazatelj takšne trajnejše nelikvidnosti, znotraj katere bi plačilo sodne takse ogrozilo dejavnost tožnice.
Brez pravočasnih in konkretnih navedb o nezmožnosti unovčitve premoženja predlog za oprostitev plačila sodne takse ne more biti uspešen.
sprememba tožbe - dopolnitev tožbe - poprava posameznih navedb v tožbi
Tožba ni spremenjena, če tožeča stranka spremeni pravno podlago tožbenega zahtevka, če zmanjša tožbeni zahtevek ali če spremeni, dopolni ali popravi posamezne navedbe tako, da zaradi tega tožbeni zahtevek ni spremenjen (tretji odstavek 184. člena ZPP). Tožeča stranka pa s svojo dodatno specifikacijo tožbenega zahtevka v 31. 1. 2014 vloženi pripravljalni vlogi ni ne spremenila istovetnosti zahtevka in ne uveljavljala drugega zahtevka poleg obstoječega, niti ni povečala obstoječega zahtevka, saj je že v predlogu oziroma zahtevi za izpraznitev poslovnega prostora navedla “… in ga prostega oseb in stvari najemnika … .”, torej nedoločeno število (oseb in) stvari tožene stranke. Te stvari tožene stranke je v cit. vlogi pač konkretizirala (predvsem) na dve njeni stvari. Tožeča stranka je tako le dopolnila oziroma popravila posamezne navedbe.
odstop terjatve – odstop z odplačno pogodbo – razmerje med odstopnikom in prevzemnikom – odgovornost za obstoj terjatve – odgovornost za izterljivost
Določbi 423. in 424. člena OZ urejata odgovornost odstopnika terjatve prevzemniku terjatve za obstoj in izterljivosti odstopljene terjatve, pri čemer te odgovornosti ni, če je bila terjatev odstopljena neodplačno, kar enako velja, če odplačnost ni dokazana.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - kmetijsko zemljišče - stavbno zemljišče - dejanska raba - prodaja po delih - namenska raba
Ker so dolžnikom bili vročeni tako cenitveni poročili, kot tudi vsa nadaljnja dodatna pojasnila obeh cenilcev, zadnje pripombe pa je pravilno ocenilo kot neutemeljene in jih kot takšne niti ni vročalo v izjasnitev cenilcema, temveč je nanje samo odgovorilo, so pritožbeni očitki o kršitvi pravice do poštenega sojenja in o tem, da izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, neutemeljeni.
Cenilci so pri izdelavi cenitvenih poročil dolžni upoštevati podatke, ki izhajajo iz potrdila o namenski rabi zemljišča in pri tem nimajo proste presoje, ali bodo neki del zemljišča ocenjevali kot kmetijsko ali stavbno zemljišče.
SPZ člen 154, 154/2. ZIZ člen 34, 34/3, 56, 56/1, 194, 194/2.
izvršba na nepremičnine - izbris zaznambe sklepa o izvršbi - izbris hipoteke - zavrnitev predloga za izbris zaznambe sklepa o izvršbi - prenehanje hipoteke - tožba za izbris hipoteke - pravnomočen sklep o izvršbi - novo izvršilno sredstvo - ugovor po izteku roka - ustavitev izvršbe - zmotna uporaba materialnega prava
Določba drugega odstavka 194. člena ZIZ je v konkretnem primeru izključno relevantno pravo za morebiten izbris zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi oziroma po uradni dolžnosti vknjižene hipoteke.
Določba 154. člena SPZ v izvršilnem postopku za izbris zaznambe sklepa o izvršbi ni pravno relevantna, saj določa prenehanje hipoteke po razlogih iz te določbe (drugi odstavek).
ZKP člen 83, 285, 285e. Ustava RS člen 37. Odločba Ustavnega sodišča RS št. I Up 540/11-23. Odločba Vrhovnega sodišča RS I Ips 216/2010. Sodba sodišča Evropske unije C-293/12, C-594/12.
izločitev nezakonito pridobljenih dokazov - pridobitev IP naslova - poseg v komunikacijsko zasebnost - odpoved pravici do komunikacijske zasebnosti
Ker že iz prijave z dne 10. 12. 2008 jasno izhaja, da je do spornega IP naslova prišlo pri naključnem iskanju datotek s slikovnimi posnetki spolnih zlorab otrok, za kar pri policiji niso uporabljali nobenih posebnih programov ali sredstev, katera bi morali, če bi bil obtoženčev IP naslov prikrit. Obtoženi je sporno datoteko dajal na razpolago vsakomur, ki se je prijavil na javno dostopno omrežje eDonkey 2000 in ga s tem izpostavil razkritju. Tako je mogoče zanesljivo reči, da se je obtoženi sam odpovedal svoji zasebnosti, zaradi česar pridobitev podatka o njegovem IP naslovu ne pomeni posega v njegovo pravico do komunikacijske zasebnosti. Sodna odredba za pridobitev tega naslova zato ni bila potrebna, ko je bila pojasnjena tudi okoliščina kako je prišlo do geografske lokacije pridobljenega IP naslova. Drži, da bi vse to, kar je opravila nemška policija, smela opraviti brez zatrjevane odredbe tudi slovenska policija.
Ker sodišče tožniku ni dalo možnosti, da se izjavi o zanj spornih trditvah tožene stranke, je storilo absolutno bistveno kršitev postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je gospodarska družba v minulih letih poslovala in izkazovala ob koncu obračunskega obdobja minus v manjšem obsegu v primerjavi s celotnim poslovanjem, to pomeni, da bo zmogla plačilo 10,00 EUR znižane sodne takse za pritožbo. Po 11. členu ZST-1 pa pravne osebe, ki posluje, tudi ni mogoče v celoti oprostiti plačila sodnih taks.
začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis nepremičnine in zastavnih pravic na njej
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi 1. odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.
Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.
PEU člen 4,267. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 132, 179, 883, 883/2, 890, 892, 892/2, 892/4. ZVPot člen 1a, 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - dolžna profesionalna skrbnost - skrbnost pri izbiri - zastrupitev s hotelsko hrano - primarnost evropskega prava - neposreden učinek določb direktive - vezanost nacionalnega sodišča države članice na sodbo Sodišča ES - avtentična razlaga določil direktive - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda zaradi izgube užitka na počitnicah - vrnitev kupnine za turistični aranžma
Kljub dejstvu, da direktive EU načeloma niso neposredno uporabne in zahtevajo še t.i. izvedbeni ukrep, s katerim njene določbe preidejo v nacionalno zakonodajo države članice, v primerih kot je obravnavani, ko je bil prenos Direktive v domače pravo izveden nepravilno, določbe prvega in drugega odstavka 5. člena Direktive so po svoji vsebini brezpogojne ter dovolj jasne in natančne, posameznikom pa podeljujejo pravice, določbe Direktive skladno s sodno prakso Sodišče ES lahko neposredno učinkujejo. Posameznik pred nacionalnim sodiščem (to je v razmerju do države članice) lahko zahteva, da to določbe nacionalnega prava razlaga in uporabi tako, da bo v največji možni meri uresničen cilj, katerega zasleduje relevantna direktiva. Postopanja v luči navedenega pa uporaba drugega odstavka 892. člena OZ ne zagotavlja. Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je zato potrebno uporabiti tako, da napotitev na pravila OZ uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja izvzema.
Interpretacija določila direktive, ki jo Sodišče ES poda v okviru nanj naslovljenega predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o Evropski skupnosti - PES (sedaj 267. člen PEU), postane del pravne norme in je njena avtentična razlaga. Četudi je sodba Sodišča ES ugotovitvena in ni izvršljiva, pa je, ker Sodišče ES z njo odloči o interpretaciji in/ali veljavi prava Skupnosti z učinkom erga omens, obvezna za vse organe in sodišča držav članic. Če tudi nepremoženjska škoda iz naslova izgube užitka na počitnicah skladno z določbo 179. člena OZ v zvezi s 132. členom tega zakona v našem pravnem prostoru ni pravno priznana škoda, je pravni temelj te obveznosti potrebno črpati iz že zgoraj citirane predhodne odločitve Sodišča ES. Ta je za naša nacionalna sodišča po zgoraj obrazloženem namreč zavezujoča in odškodnino za nepremoženjsko škodo iz tega naslova priznava.