Kot merilo za znižanje cene potovanja se priporoča uporaba Frankfurtske tabele, ki sicer ni formalni pravni vir, je pa splošno v uporabi v več evropskih državah in lahko tudi slovensko sodišče koristno informira o pomenu oziroma vrednosti ugotovljenih napak.
Pri paketnih potovanjih, kakršno je bilo tudi potovanje tožnikov, pravo EU iz primera Leitner vs. TUI (razlaga Direktive 90/314EGS o paketnih turističnih potovanjih) priznava potrošniku nepremoženjsko škodo zaradi izgube (užitka) dopusta. Če bi sodišče prve stopnje ugotovilo toženkino odškodninsko odgovornost, bi glede na trditve, ki so jih tožniki podali, sodišče moralo upoštevati (kvečjemu) to obliko škode.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0083668
OZ člen 131, 164, 164/1. ZOdvT tarifna številka 3100.
odškodninska odgovornost – povrnitev premoženjske škode – vzpostavitev prejšnjega stanja – denarna odškodnina – načelo restitucije – povrnitev pravdnih stroškov – nagrada za postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno v okviru odškodninskega zahtevka upoštevalo temeljno načelo, da je oškodovanec upravičen le do vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če škodnega dogodka ne bi bilo. V konkretnem primeru je zato prvo sodišče tožnici pravilno priznalo odškodnino le v višini razlike med plačano dohodnino in dohodnino, ki bi jo ugotovil davčni organ v ponovljenem postopku, če ne bi prišlo do protipravnega ravnanja tožene stranke.
ZPP člen 274. ZDR člen 204, 204/1, 204/2, 204/4, 205, 205/2, 206.
zavrženje tožbe - plača - plačilo za delo - obveznost plačila - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - čisti denarni zahtevek - neposredno sodno varstvo - plačilo razlike plače
Tožnik ne izpodbija odločb tožene stranke, ampak vtožuje le razliko v plači med plačo, ki mu je bila obračunana in izplačana (tožena stranka je tožniku plačala stimulacijo, ki pripada delavcem, ki delajo na delovnem mestu tehnične režije) in plačo, do katere bi bil po njegovem mnenju upravičen, če bi tožena stranka upoštevala stimulacijo, ki pripada delavcem na izvršilnih delovnih mestih. V konkretni zadevi je tožbeni zahtevek čisti denarni zahtevek, zato predhodni postopek varstva pravic pri delodajalcu ni potreben. V skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR lahko delavec denarne terjatve iz delovnega razmerja uveljavlja neposredno pred delovnim sodiščem v roku petih let (206. člen ZDR). Zato sodišče prve stopnje ni imelo podlage za zavrženje tožbe.
ZSPJS člen 32, 32/1, 32/1-1, 32/1-3, 32/5. ZObr člen 96, 96/1, 96/2, 96/2-1, 96/2-2, 96/2-4, 97b, 97b/4, 100a. ZDR člen 149, 149/1. KPJS člen 40, 42, 42/1, 42/2, 43.
dodatek za izmensko delo - dodatek za delo ponoči - vojak - sodno varstvo - čisti denarni zahtevek - ruski turnus
Tožnik je delal v t. i.
»ruskem turnusu« (delo je opravljal 12 ur, nato je 24 ur počival, sledilo je 12 urno delo ponoči, zatem pa 48 urni počitek). Takšno delo pa se na podlagi četrtega odstavka 97.b člena ZObr šteje za delo v izmenah.
Tožnik dela v t. i. „ruskem turnusu“ ni opravljal samovoljno, zato je iz tega naslova upravičen do dodatka za izmensko delo, četudi takšno delo ni odrejeno z ukazom načelnika GŠSV.
razpravno načelo – prekluzija navajanja dejstev in dokazov – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – pristop na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo
Na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo toženec kljub pravilnemu vabljenju ni pristopil, prav tako pa ni navedel nobenih opravičljivih razlogov, zaradi katerih na narok naj ne bi mogel pristopiti. Zato mora sam nositi breme lastne neaktivnosti, če ni izkoristil pravice, da bi ga sodišče v okviru materialno procesnega vodstva lahko opozorilo, da mora za svoje navedbe predlagati ustrezne dokaze.
Tožniku je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ne na podlagi spornega dogovora, kot je to zatrjevala tožena stranka. Iz vsebine tega dogovora, ki je bil sklenjen v zvezi s postopkom izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku, namreč izhaja, da sta stranki sporazumno razveljavili izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, se dogovorili o ponovni vzpostavitvi delovnega razmerja tožnika pri toženi stranki po pogodbi o zaposlitvi in o vseh pravicah tožnika za obdobje po izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Sporazumeli sta se, da bo tožniku delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Pravna posledica redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga je odpravnina, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova utemeljen.
STEČAJNO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0074753
ZOdvT člen 12, 21, 21/1, 22, 22/1, 28, 28/1. ZOdvT tarifna številka 3431. ZST-1 člen 19, 19/2. ZPP člen 44, 44/2, 45.
stroški stečajnega postopka – nagrada za postopek za zastopanje dolžnika v predhodnem postopku zaradi insolventnosti – ugotavljanje vrednosti predmeta odvetniške storitve –vračanje nepopolnih vlog v dopolnitev
ZOdvT določa pravila ugotavljanja vrednosti predmeta odvetniške storitve. Za primer, če se odvetniška nagrada odmeri po vrednosti, kot v obravnavanem primeru, zakon v 1. odstavku 21. člena napotuje na uporabo pravil določanja vrednosti predmeta iz Zakona o sodnih taksah, ta pa v 2. odstavku 19. člena določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oziroma predmeta smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če v Zakonu o sodnih taksah ni določeno drugače. V pravdnem postopku je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo navede tožeča stranka v tožbi, sodišče pa se mora o pravilnosti navedene vrednosti prepričati na hiter in primeren način in o tem takoj odločiti s sklepom, zoper katerega ni posebne pritožbe.
Ob smiselni uporabi določbe 45. člena ZPP vloga, s katero zahteva dolžnik povrnitev stroškov predhodnega insolvenčnega postopka, v njej pa ni navedena vrednost predmeta odvetniške storitve, ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se obravnavala. V tem primeru sodišče ne zavrne zahteve za povrnitev stroškov zastopanja odvetnika pač pa mora vlogo dolžniku poslati v dopolnitev.
odpoved posredniške pogodbe - odškodnina v višini provizije
Z odpovedjo posredniške pogodbe s strani Zavarovalnice je nastala pravna situacija, ko tožeča stranka z njo ni imela razmerja in s tem ne pravne podlage, da bi ji Zavarovalnica morala dopustiti opravljanje posredniškega posla v njenem imenu in za njen račun s posredovanjem pri toženi stranki.
Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da tožeča stranka zaradi odpadle pravne podlage ni mogla zahtevati od Zavarovalnice, da bi delovala kot zavarovalni posrednik za toženo stranko, saj gre pri posredovanju za obe stranki za medsebojno vezan posel in prav zato je tudi predpisana zakonska obveznost, da posrednik svojo vlogo dvojnega posrednika razkrije čimprej in obema naročiteljema.
USTAVNO PRAVO - DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0060749
URS člen 158.
pravnomočnost – zapuščinski postopek – pravdni postopek – prepoved ponovnega odločanja o isti stvari – ne bis in idem
V zapuščinskem postopku stranka ne more izpodbijati odločitve pravdnega sodišča, niti zahtevati ponovne obravnave vprašanj, ki so bila obravnavana v pravdnem postopku.
Tožnika bi morala točno opredeliti obseg motenja (v katerem delu moti posest pešpoti oporni zid in v katerem delu tlakovci, jašek in kanalete) in temu prilagoditi restitucijski in prepovedni del tožbenega zahtevka.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/1. KZ-1 člen 82, 82/1, 82/3, 82/4, 82/4-3, 204, 204/1, 204/2.
osebni stečaj – postopek odpusta obveznosti – zakonske ovire za odpust obveznosti – pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu – zakonska rehabilitacija – izbris obsodbe – potek roka
Sodišče v postopku osebnega stečaja nima diskrecijske pravice odločati, ali bo začelo ali ne postopek odpusta obveznosti dolžniku, kadar so podane zakonske ovire za odpust obveznosti, ki jih ZFPPIPP opredeljuje v 399. členu.
Za izbris obsodbe ne zadostuje zgolj izvršitev kazni, pač pa mora preteči v zakonu določen rok, v katerem obsojenec ne sme storiti novega kaznivega dejanja.
deljena odgovornost – ravnanje oškodovanca – prispevek oškodovanca k nastanku škode – vožnja z vinjenim voznikom – skrbnost sopotnika – uporaba varnostnega pasu – vezanost pravdnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo – povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – enotna odškodnina
V avtomobilu speči tožnik sicer ni zaznal, da so v vozilo vstopili voznik in dva sopotnika, vendar mu ni mogoče slediti, da se zaradi spanca ni uspel ubraniti vožnje z vinjenim voznikom in se pripeti z varnostnim pasom, saj se je z zaužitim alkoholom in zaradi utrujenosti (čez dan je fizično delal pri postavljanju bazena) sam spravil v stanje, v katerem za svojo varnost ni bil sposoben poskrbeti. V takih okoliščinah mu ni mogoče slediti, da ni prispeval k nastanku škode in izključiti pravila o deljeni odgovornosti.
Na toženčevi strani je bilo dokazno breme, da ovrže pogodbeno dogovorjeno domnevo o njegovi alkoholiziranosti v času nastanka škodnega dogodka zaradi zapustitve kraja prometne nesreče.
Ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da izvršitelj izvršilnih dejanj sploh še ne bi smel opravljati, ker sklep o izvršbi še ni pravnomočen, saj se po izrecni določbi 1. odstavka 46. člena ZIZ izvršba začne opravljati še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače. ZIZ drugačne ureditve pri rubežu premičnin ne določa, zato je izvršitelj pravilno in zakonito začel opravljati svoje delo.
Utemeljen pa je smiselni pritožbeni očitek, da je odločitev, da mora dolžnica s tem povezane stroške kot za izvršbo potrebne povrniti upniku, preuranjena. O dolžničinem ugovoru zoper sklep o izvršbi namreč še ni bilo odločeno, posledično pa tudi še ni pravnomočno odločeno o utemeljenosti predloga za izvršbo in s tem o dovoljenosti izvršbe. Sodišče zato tudi še ne more presoditi, ali so bili izvršilno dejanje rubeža in z njim povezani stroški izvršitelja res potrebni za izvršbo.
ZFPPIPP člen 399, 399-1, 400, 400/2. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2, 83.
osebni stečaj – odpust obveznosti – ovire za odpust obveznosti – zakonska rehabilitacija in izbris obsodbe – sodna rehabilitacija
Obsodba še ni izbrisana in ne na dan vložitve predloga za odpust obveznosti ne na dan izdaje izpodbijanega sklepa še ni bilo podlage, da bi bila izbrisana, zato obstaja ovira za odpust obveznosti.
začetek učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis nepremičnine in zastavnih pravic na njej
Eno od temeljnih načel zemljiškoknjižnega postopka določeno v 5. členu ZZK-1, je, da vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi učinkujejo (šele) od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti, razen če ta zakon ne določa drugače. Gre za načelo, povezano s publicitetnim učinkom vpisov in načelom zaupanja v zemljiško knjigo. Prvostopenjsko sodišče zato učinka vpisa ni moglo določiti za nazaj, to je z dnem oprave rubeža, za katerega se zavzema pritožba.
PEU člen 4,267. Direktiva Sveta 90/314/EGS z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 5, 5/1, 5/2. OZ člen 132, 179, 883, 883/2, 890, 892, 892/2, 892/4. ZVPot člen 1a, 57g, 57g/1.
pogodba o organiziranju potovanja - odškodninska odgovornost organizatorja potovanja v razmerju do potrošnika - neizpolnitev ali nepravilna izpolnitev pogodbe - dolžna profesionalna skrbnost - skrbnost pri izbiri - zastrupitev s hotelsko hrano - primarnost evropskega prava - neposreden učinek določb direktive - vezanost nacionalnega sodišča države članice na sodbo Sodišča ES - avtentična razlaga določil direktive - pravno priznana škoda - nepremoženjska škoda zaradi izgube užitka na počitnicah - vrnitev kupnine za turistični aranžma
Kljub dejstvu, da direktive EU načeloma niso neposredno uporabne in zahtevajo še t.i. izvedbeni ukrep, s katerim njene določbe preidejo v nacionalno zakonodajo države članice, v primerih kot je obravnavani, ko je bil prenos Direktive v domače pravo izveden nepravilno, določbe prvega in drugega odstavka 5. člena Direktive so po svoji vsebini brezpogojne ter dovolj jasne in natančne, posameznikom pa podeljujejo pravice, določbe Direktive skladno s sodno prakso Sodišče ES lahko neposredno učinkujejo. Posameznik pred nacionalnim sodiščem (to je v razmerju do države članice) lahko zahteva, da to določbe nacionalnega prava razlaga in uporabi tako, da bo v največji možni meri uresničen cilj, katerega zasleduje relevantna direktiva. Postopanja v luči navedenega pa uporaba drugega odstavka 892. člena OZ ne zagotavlja. Določbo prvega odstavka 57.g člena ZVPot je zato potrebno uporabiti tako, da napotitev na pravila OZ uporabo ekskulpacijskega razloga iz drugega odstavka 892. člena OZ v korist organizatorja potovanja izvzema.
Interpretacija določila direktive, ki jo Sodišče ES poda v okviru nanj naslovljenega predhodnega vprašanja po 234. členu Pogodbe o Evropski skupnosti - PES (sedaj 267. člen PEU), postane del pravne norme in je njena avtentična razlaga. Četudi je sodba Sodišča ES ugotovitvena in ni izvršljiva, pa je, ker Sodišče ES z njo odloči o interpretaciji in/ali veljavi prava Skupnosti z učinkom erga omens, obvezna za vse organe in sodišča držav članic. Če tudi nepremoženjska škoda iz naslova izgube užitka na počitnicah skladno z določbo 179. člena OZ v zvezi s 132. členom tega zakona v našem pravnem prostoru ni pravno priznana škoda, je pravni temelj te obveznosti potrebno črpati iz že zgoraj citirane predhodne odločitve Sodišča ES. Ta je za naša nacionalna sodišča po zgoraj obrazloženem namreč zavezujoča in odškodnino za nepremoženjsko škodo iz tega naslova priznava.
Postopek se je začel na podlagi izvršbe na podlagi verodostojne listine. Po ugovoru toženke bi morala tožeča stranka obrazložiti višino vtoževanega zneska tako, da bi navedla, kako se računi v zvezi z dobavljeno vodo delijo med konkretne objekte in med uporabnike/stanovalce teh objektov ter na kakšen način oziroma po kakšnem ključu so bili ti stroški obračunani za posamezen objekt ali posameznega uporabnika (in med njimi toženko) in za ta obračun predložiti ustrezne dokaze. Ker tožeča stranka ni postopala na tak način, je sodišče prve stopnje po pravilu o dokaznem bremenu pravilno materialnopravno odločilo, ko je zavrnilo zahtevek. Zgolj sklicevanje na predložene listine, brez ustrezne trditvene podlage in obrazložitve višine posameznih vtoževanih zneskov, ne zadostuje za ugoditev tožbenemu zahtevku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0074780
ZPP člen 248. ZS člen 90, 90/2. ZOR člen 262, 262/1, 262/2, 262/3, 266, 266/1, 266/3, 358, 358/1, 358/3, 629. OZ člen 243, 243/1, 333.
kaznovanje izvedenca - zamuda izvedenca z izdelavo izvedenskega mnenja - stranka disciplinskega postopka - nagrada izvedenca - ustno podajanje mnenja - izjemno zahtevno izvedensko delo - podjemna pogodba - prenehanje pogodbe po volji naročnika - kršitev pogodbe - odpoved trajnega dolžniškega razmerja - škoda iz naslova zalog - navadna škoda - pogodbeni interes - izgubljeni dobiček - odpoved pogodbe ob neprimernem času - stroški razvoja
Stranka tega disciplinskega postopka je le izvedenec, ne pa tudi pravdne stranke. Zato pritožba stranke zoper tak sklep sploh ni dovoljena.
Čim se je moral izvedenec pripraviti na ustno podajanje izjemno zahtevnega izvedenskega mnenja, je upravičena tudi zahteva za plačilo po 4. točki 52. člena Pravilnika.
Škoda iz naslova zalog predstavlja navadno škodo, do katere je prišlo zaradi kršitve pogodbe tožene stranke, do povračila te škode pa je tožeča stranka upravičena na podlagi 266. člena ZOR.
Pogodbeni interes lahko predstavlja le dobiček, ki bi ga tožeča stranka dosegla, če tožena stranka ne bi odpovedala pogodbe oziroma njene izvršitve preprečila z kršitvijo pogodbe. Tako za primer kršitve pogodbe kot za primer odpovedi pogodbe gre tožeči stranki ta vrsta škode. Pri odpovedi podjemne pogodbe je namreč višina plačila po 629. členu ZOR enaka višini dobička, ki ga tožeča stranka ni prejela, pa bi ga prejela, če pogodba ne bi bila odpovedana in bi izdelala dogovorjeno količino potnih listin. Tudi za primer kršitve pogodbe je tožeča stranka upravičena do povračila izgubljenega dobička.
Za čas kršitve pogodbe je tožeča stranka upravičena le do povračila tistega izgubljenega dobička, ki bi ga tožena stranka kot možno škodo morala upoštevati ob sklenitvi pogodbe.
Kaj je neprimeren čas, zakon ne določa. Bistvo določila 333. člena OZ oziroma 3. odstavka 358. člena ZOR je v tem, da se trajno razmerje lahko odpove kadarkoli, neprimeren bi bil le čas, ko bi bila naslovniku povzročena neupravičena škoda in namen pogodbe še ne bi bil dosežen. Sankcija za takšno kršitev je torej lahko dolžnost povračila nastale škode, to pa je bilo tožeči stranki že priznano v okviru škode iz naslova zalog in izgubljenega dobička.
Vsi stroški nikakor niso bili vezani zgolj na pričakovanje, da bo nove potne listine izdelovala za toženo stranko. Gre za razvoj določenega izdelka, take stroške pa že po naravi stvari sama nosi oseba, ki razvija tak izdelek, stroške razvoja pa lahko na kupca (delno) prevali šele ob sklenitvi pogodbe za prodajo takega izdelka – v okviru dogovora o višini cene.