ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2, 118, 118/2. KZ-1 člen 135.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja - prištevnost - opravilna sposobnost - kaznivo dejanje ogrožanje varnosti - oblika krivde - naklep - huda malomarnost - krivda - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka je tožnici izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi po 1. in 2. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR. Očitala ji je kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja z znaki kaznivega dejanja ogrožanja varnosti, ker je v pisarni ravnatelja šole, na sestanku o vodenju in urejanju učbeniškega sklada, grobo verbalno napadla in žalila vse prisotne, skušala uničevati šolski inventar in fizično obračunala z ravnateljem. Zaradi bistveno zmanjšane zmožnosti imeti v oblasti svoje ravnanje tožnici ni dokazana krivda (naklep oziroma huda malomarnost) za kršitve, zato ni podan utemeljen odpovedni razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
USTAVNO PRAVO – OSEBNOSTNE PRAVICE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0070467
URS člen 35, 39. OZ člen 314, 140, 140/1, 352, 352/2. ZEPT člen 11.
odškodninska odgovornost – kršitev osebnostnih pravic – pravica do zasebnosti – pravica do svobode izražanja – zastaranje – protipravnost zapisa na blogu – ponudnik storitev gostiteljstva – absolutno javna oseba – privolitev oškodovanca
Ponudnik storitev gostiteljstva (v okviru katerih ponuja možnost objavljanja blogov), je dolžan takoj, ko izve za protipravnost zapisa, tega odstraniti, in ne šele potem, ko mu je protipravnost znana z začasno odredbo ali sodbo.
Ker je iz zapisa toženca razvidno, da le povzema vsebino knjige, kot je bila predstavljena na press konferenci, da temu ni tako, pa tožnica ni niti zatrjevala, v tem obsegu ne gre za protipravno kršitev kakšne tožničine osebnostne pravice. Gre sicer za dejstva iz njene zasebnosti, vendar so bila ta dejstva z njenim soglasjem predočena javnosti in jih je prvi toženec v blogu le povzel, kar izključuje protipravnost zapisa.
višina odškodnine - nepremoženjska škoda - poškodbe skočnega sklepa in stopala - psihopatološke posledice - načelo individualizacije - objektivna pogojenost višine odškodnine - renta - zamudne obresti od nepremoženjske škode - materialna škoda – sprememba tožbe – sklep o dovolitvi spremembe tožbe
Pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo pri poškodbi skočnega sklepa in stopala v konkretnem primeru ustreza znesku 57 povprečnih neto plač.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazloženost ugovora - zahteva po predlaganju dokazov - substanciranost dokaznih predlogov - zaslišanje strank - zaslišanje prič
Za izvedbo dokaza z zaslišanjem priče je sicer pomembno, da stranka navede podatke, ki so pomembni za njeno identifikacijo, vendar pa gre pri zahtevi po predlaganju dokazov iz 61. člena ZIZ za procesnopravno in ne materialnopravno vprašanje, ki mu je dolžnik s predlaganimi dokazi zadostil.
ZIZ člen 17, 53, 53/2, 55, 55/2, 71. ZOR člen 379, 388, 392.
litispendenca - zastaranje obresti - pravilo ne ultra alterum tantum - zastaralni rok pri pretrganju - judikatna terjatev - predlog za odlog izvršbe - izvršilni stroški - izvršitelj
Litispendenca, na katero je sodišče sicer dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka, je podana le tedaj, ko med istima strankama glede iste terjatve že teče izvršilni postopek z istim izvršilnim sredstvom (189. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Samo dejstvo, da upnik na podlagi dveh izvršilnih naslovov ločeno zahteva poplačilo iste terjatve tako od dolžnika kot od zastaviteljice, ni ovira za vodenje predmetne izvršbe.
Pravnomočno je odločeno le o glavnici ter obrestih, ki so zapadle do trenutka odločanja v času sojenja, to je do izdaje prvostopenjske sodbe. Le ta znesek obresti je torej judikatna terjatev.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0075602
OZ člen 357, 357/1.
zavarovalna pogodba – zastaranje – nastanek terjatve
Nastop zavarovalnega primera pojmovno ni enak nastanku terjatve. Ta nastane takrat, ko so znani potrebni podatki, na podlagi katerih se lahko postavi zahtevek. Pri pridobivanju podatkov mora stranka ravnati z vso skrbnostjo. Zahteva se vednost o škodi, in sicer morajo biti znane okoliščine, na podlagi katerih je mogoče ugotoviti obseg in višino škode, ni pa potrebno, da je višina škode točno določena.
Tožnik je bil zaposlen pri prvotoženi stranki, delo pa je opravljal kot posredovani delavec za drugotoženo stranko, izvajalca del, pod nadzorom in v skladu z navodili drugotožene stranke. Opisana situacija je podobna primerom, ko je delavec na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom napoten na delo k uporabniku, zato je za določitev stvarne pristojnosti potrebno uporabiti določbo točke b) 1. odstavka 5. člena ZDSS-1, po kateri je delovno sodišče pristojno za odločanje v individualnih delovnih sporih o pravicah in obveznostih iz razmerij med delavcem in uporabnikom, h kateremu je delavec napoten na delo na podlagi dogovora med delodajalcem in uporabnikom. Glede odškodninskega zahtevka zoper tretjetoženo stranko (investitorja) je potrebno upoštevati načelo atrakcije, ki v sodni praksi pride v poštev za določitev stvarne pristojnosti z namenom, da sodni postopki potekajo smotrno in z manjšimi stroški, če gre za zahtevke, ki se nanašajo na isti historični dogodek in podobne zahtevke. Delovno sodišče je tako stvarno pristojno, da v individualnem delovnem sporu odloča o odškodninskem zahtevku tožnika, ki je (zaradi nezgode pri delu) naperjen zoper delodajalca, izvajalca del in investitorja.
Le pavšalno odklanjanje mnenja sodnega izvedenca, ne da bi stranka opredelila bistvena odstopanja in nasprotja oziroma razlike med mnenjema dveh postavljenih sodnih izvedencev in konkretno navedla, s čim se ne strinja oziroma kakšna pojasnila zahteva, ni razlog za angažiranje novega izvedenca.
Če konkretnih pripomb na mnenje izvedenca ni in stranka niti ne navede, v čem naj bi se podatki izvedencev v izvidu bistveno razlikovali oz. v čem je mnenje nejasno, nepopolno ali samo s seboj ali z raziskanimi okoliščinami v nasprotju, tudi predlagano soočenje dveh izvedencev ni niti smiselno niti smotrno.
OZ člen 88, 88/1. ZOR člen 103, 103/1, 107. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 40. ZNOIP člen 1, 2, 2/1, 2/1-3, 13, 13/1, 13/2. ZKolP člen 1, 1/2.
regres za letni dopust - prosto urejanje obligacijskih razmerij – avtonomija volje pogodbenih strank – ničnost – prisilni predpis – javni zavod - kolektivno dogovarjanje o višini regresa za letni dopust - način obračunavanja in izplačevanja regresa za letni dopust v pravnih osebah s področja gospodarstva in v pravnih osebah s področja negospodarstva ter v državnih organih - retroaktivnost
KP tožene stranke je bila sprejeta 18. 3. 1993, to je po uveljavitvi ZNOIP, zato je določba 30. člena KP tožene stranke (javnega zavoda), ki se nanaša na višino regresa za letni dopust, nična, ker je v nasprotju s kogentnimi določbami ZNOIP. Prvi odstavek 13. člena ZNOIP je namreč določal, da se regres za letni dopust za leto 1993 izplača največ v višini 60 % zadnjega znanega podatka Zavoda Republike Slovenije za statistiko o povprečni mesečni plači v gospodarstvu Republike Slovenije. Določba 1. odstavka 30. člena KP tožene stranke o tem, da delavcu pripada regres za letni dopust v višini delavčeve plače v mesecu pred izplačilom regresa, je v nasprotju s kongentno zakonsko določbo prvega odstavka 13. člena ZNOIP. V skladu s prvim odstavkom 103. člena takrat veljavnega ZOR je nična pogodba, ki nasprotuje prisilnim predpisom. ZNOIP ima značaj prisilnega predpisa, ki je omejil višino regresa za letni dopust, s KP tožene stranke pa je bilo že po začetku veljavnosti zakona to vprašanje urejeno v nasprotju z določbo 13. člena ZNOIP.
osebna služnost - užitek na solastniškem deležu - nastanek užitka na podlagi pravnega posla - priposestvovanje - vezanost na pravnomočno sodbo
Priposestvovanje osebne služnosti ni mogoče.
V sporni pogodbi dogovorjena obligacijska zaveza, da tožena stranka tožeči stranki dovoli uživanje stanovanjskih prostorov in opreme v stanovanjskih prostorih, ne ustvarja stvarnopravnih učinkov in ne predstavlja služnosti užitka (niti služnosti stanovanja).
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063729
OZ člen 56, 349, 364, 1035. ZPP člen 184, 184/1, 184/2.
sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka – terjatve iz gospodarskih pogodb – zastaralni rok – asignacijska pogodba – pripoznava terjatve – dogovori o bistvenih sestavinah pogodbe – domneva o popolnosti listine
Ker prvostopenjsko sodišče zahtevka, kakršnega v pritožbi uveljavlja tožeča stranka, ni obravnavalo, ga tudi pritožbeno sodišče ne more.
Pripoznava dolga je izjava volje dolžnika in ta se lahko prosto odloči, kolikšen del dolga ali kateri dolg bo pripoznal. Če določi višino, velja pripoznava le do te višine.
ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063775
ZZVZZ člen 86, 87. OZ člen 171, 171/1.
odškodninska odgovornost – deljena odgovornost – delovna nesreča – pravila varstva pri delu – malomarnost – sodelavec oškodovanca
V primeru, ko delodajalec ugovarja, da je za nastalo škodo soodgovoren tudi oškodovanec, njegov delavec, mora sodišče ugotavljati, ali so podani pogoji za deljeno odškodninsko odgovornost. V primeru soodgovornosti je namreč tožnikov zahtevek po 86. členu ZZVZZ omejen na del, za katerega odgovarja delodajalec.
OZ člen 365. ZIZ člen 9, 9/8, 11, 178, 178/4. ZPP člen 346, 346/1.
odlog izvršbe na predlog upnika - več upnikov - pristopljene zadeve - soglasje vseh upnikov - pritožba zoper odredbo - pretrganje zastaranja - nepopolna pritožba - nova ugotovitev vrednosti nepremičnine - načelo hitrosti
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno in v sodni praksi že uveljavljeno stališče, da se mora v tej fazi postopka (ko gre za procesna dejanja, ki se nanašajo že neposredno na prodajo nepremičnine) s predlogom za odlog izvršbe upnika iz ene zadeve strinjati vsak posamezen upnik tako iz vodilne kot iz pristopnih zadev, saj bi z ugoditvijo predlogu za odlog izvršbe enega upnika prišlo tudi do odloga prodaje nepremičnine.
Dolžniki dokaznemu pravilu iz četrtega odstavka 178. člena ZIZ za ponovno ugotavljanje vrednosti nepremičnine niso zadostili. Dolžniki bi morali v navedenem roku najkasneje osem dni pred prodajnim narokom ne le predložiti mnenje sodnega cenilca o tržni vrednosti nepremičnine, temveč z njim tudi verjetno izkazati precejšnjo spremembo vrednosti nepremičnine od prejšnje ugotovitve vrednosti do dneva prodaje.
Rok za vložitev predloga, s katerim stranka poskusi na posebej predpisan način omajati že pravnomočno ugotovljeno vrednost nepremičnine, ki je predmet izvršbe, in doseči njeno spremembo oz. ponovno (drugačno) ugotovitev te vrednosti, je po presoji sodišča druge stopnje v skladu z načelom hitrosti izvršilnega postopka (11. člen ZIZ) prekluziven.
konkurenčna prepoved - konkurenčno ravnanje - izključitev iz zadruge - zadružna pravila - članstvo v zadrugi
Konkurenčna kršitev je vsako ravnanje zadružnika, ki je konkurenčno dejavnosti tožene stranke. Ob tem, da se tožena stranka ukvarja s posredništvom pri prodaji živih živali, je dogovarjanje zadružnika (tožeče stranke) o odkupu živine za tretjo osebo, na terenu, na katerem se z odkupom živine ukvarja tožena stranka, predstavlja konkurenčno ravnanje toženi stranki.
delitev stvari v solastnini - vrednost nepremičnin - dokazna ocena - cenitev - vrednotenje nepremičnin – izvedensko mnenje
Če se ugotovitve izvedencev glede bistvenih vprašanj razlikujejo, je treba nasprotja odpraviti oziroma razčistiti po postopku, kot ga določa 254. člen ZPP. Če sodišče cenitev enega od izvedencev oceni kot pravilno in prepričljivo, pa mora razloge za svojo oceno v obrazložitvi odločbe pojasniti.
pridobitev lastninske pravice na premičninah - razpolagalno neposobna oseba - nakup premičnine od osebe, ki v okviru svoje dejavnosti daje takšne stvari v promet - dobrovernost
Zaključek, da je tožnica pridobila lastninsko pravico na ukradenem avtodomu, na podlagi 64. člena SPZ, ni utemeljen že iz razloga, ker ni izpolnjen pogoj nakupa predmetnega avtodoma od osebe, ki v okviru svoje registrirane dejavnosti daje takšne stvari v promet.
ZPP člen 195, 343, 343/4, 352. ZDR člen 184, 184/1.OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/3, 179. ZVZD-1 člen 5, 9.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - sosporništvo - zavarovalnica - delodajalec - navadna sospornika - višina odškodnine - nepremoženjska škoda - delo na višini - objektivna odgovornost - soprispevek
S tem, ko je tožnik zahteval, da mu prva toženka (zavarovalnica, kjer je imel delodajalec zavarovano svojo odgovornost) in druga toženka (tožnikov delodajalec) nerazdelno povrneta nastalo škodo zaradi nezgode pri delu, je na strani toženih strank nastalo pasivno sosporništvo. Zavarovalnica in povzročitelj škode nista enotna, temveč navadna sospornika, ker ne gre za isto dejansko in pravno podlago spora. Zoper vsakega izmed njiju je mogoče izdati drugačno sodbo in vsak izmed njiju vodi svojo pravdo samostojno. Njegova dejanja ali opustitve ne koristijo in ne škodujejo drugim sospornikom (195. člen ZPP). Ker gre za dve ločeni procesni razmerji, ki se skupno obravnavata le po odločitvi tožnika, druga tožena stranka s položaja sospornika ne more posegati v procesno razmerje med tožnikom in prvo toženko. Druga toženka ne more izpodbijati odločitve o zavrnitvi tožbenega zahtevka zoper prvo toženko, zato je pritožba druge tožene stranke (zavarovalnice) zoper odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka za plačilo odškodnine zoper tožnikovega delodajalca (prvo toženko) nedovoljena (4. odstavek 343. člena ZPP) in jo je potrebno skladno s 352. členom ZPP zavreči.
Tožnik je opravljal montažo elementov rastlinjaka s pomočjo lestve na višini 3 metrov. Elementi rastlinjaka so se nepričakovano sprostili, zato je tožnik padel in se poškodoval. Ker je tožnik delo opravljal na višini, je podana objektivna odgovornost druge tožene stranke za vtoževano škodo.
Tožnik je bil na to, da ne sme stati na stekleni konstrukciji, opozorjen šele, ko je ta na njej že stal. Ne glede na to, da je tožnik podobno delo kot monter kovinskih konstrukcij že opravljal, da je opravil izobraževanje iz varstva pri delu in tudi ob upoštevanju dejstva, da je vijak na konstrukciji odvil namesto privil, pa bi druga toženka morala poskrbeti za varno delo svojih delavcev in s tem tudi tožnika, tako da je delež odgovornosti druge toženke za škodo, ki jo je utrpel tožnik, večji. Zato je tožnikov soprispevek mogoče oceniti na 30%.
Do poškodbe, v posledici katere tožnik v tem sporu vtožuje odškodnino, je prišlo, ko je tožnik pri privijanju reducirnega ventila z ročnim ključem začutil bolečino v področju desne nadlahti. Privijanje oziroma odvijanje ventila z viličastim ključem ali pa gedorami ni dejavnost, pri kateri bi bila nevarnost nastanka škode velika. Gre za opravilo, ki se opravlja praktično v vsakem gospodinjstvu (ventili pri vodovodni napeljavi, menjava plinske jeklenke ipd.) in iz katerega ne izhaja povečana nevarnost za nastanek škode. Zato ni podana objektivna odgovornost tožene stranke za obravnavano nezgodo pri delu.
Tožena stranka je poskrbela za varno opravljanje dela na delovnem mestu monter armatur, ki ga je zasedal tožnik. Prav tako je tožena stranka pri razporeditvi tožnika na navedeno delovno mesto upoštevala odločbo ZPIZ o priznani III. kategoriji invalidnosti in pravice, ki jih je tožnik pridobil v zvezi z omejitvami pri delu. Zato ni podana krivdna odgovornost tožene stranke za obravnavani škodni dogodek.
vzročna zveza med poškodbo in obsegom škode - osebno stanje oškodovanca - nepremoženjska škoda - telesne bolečine
Povzročitelj škode se ne more razbremeniti odgovornosti za škodo, pogojeno z osebnim stanjem oškodovanca; ne glede na to, ali je oškodovančevo stanje razlog za večji obseg škode ali posamezno pojavno obliko škode.