Upravnik večstanovanjske hiše je ob izostanku pogodbene podlage za izterjavo obratovalnih stroškov (ne pa tudi stroškov upravljanja) aktivno legitimiran, če jih je pred tem poravnal iz lastnih sredstev.
objava popravka – prizadetost posameznikovih interesov – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – vsebina popravka
Načelno sicer velja, da mora popravek vsebovati ne le golo zanikanje mnenjske navedbe, ampak tudi druge okoliščine in/ali dejstva, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku, vendar pa bi stališče, da se pred mnenjsko navedbo nikoli in ne glede na konkretne okoliščine ni mogoče braniti z njenim zanikanjem, pomenilo izničenje te pravice.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZNP člen 1, 118. SPZ člen 70, 70/2, 72. ZPP člen 181.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med zakoncema - ugotovitvena tožba
Po ustaljeni sodni praksi sicer ni zakonske ovire za uveljavljanje zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in napotitve na pravdo), vendar le, če to opravičujejo posebne okoliščine, ki jih je zato v pravdnem postopku nujno ugotoviti. Vendar pa se v konkretnem primeru, ko se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj ni bil sprožen nepravdni postopek, postavi vprašanje, kaj bo tožeča stranka dosegla z ugotovitvenim zahtevkom. Z zahtevkom, kot ga je postavila tožnica, namreč skupno premoženje ne bo razdeljeno.
POGODBENO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSC0003838
ZOZP člen 7. ZPP člen 72, 286, 286b. OZ člen 131, 179.
regres zavarovalnice - izguba zavarovalnih pravic - kršitev zavarovalne pogodbe - odhod s kraja prometne nezgode - izvedba dokazov
Toženec ni zanikal,da je vozil brez vozniškega dovoljenja. Sodišče pa je nadalje pravilno ugotovilo, da po nezgodi, ki jo je povzročil, ni ostal na kraju dogodka do prihoda policije in ni posredoval svojih podatkov ter podatkov o obveznem zavarovanju, zato je pravilno zaključilo, da je kršil 3. člen Splošnih pogojev AO-04 in 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu.
ZDR člen 112. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-4. ZPIZ/92 člen 125, 126.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova
Tožena stranka je odločala o priznanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot je bila ta pravica urejena v določbah ZPIZ/92. Ugotavljanje pokojninske osnove je bilo v pristojnosti tožene stranke, s tem da ugotovljena pokojninska osnova ne pomeni neke samostojne pravice, temveč služi le kot podlaga pri odločanju o odmeri pravic, ki gredo zavarovancem. Za predhodno vprašanje v smislu ZUP gre, kadar je neka pravica, obveznost oziroma pravno razmerje, sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v upravni zadevi, odločanje o tem vprašanju pa je v pristojnosti sodišča ali kakšnega drugega organa, če o obstoju oziroma neobstoju takšne pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja še ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba, v zvezi s katero je bila predlagana obnova postopka, je bila izdana s strani pristojnega organa tožene stranke, ki je bil pristojen, da odloči o pravici do nadomestila plače, kot tudi o sami višini tega nadomestila. V zadevi torej ni šlo za neko vprašanje, o katerem bi bil pristojen odločati kakšen drug organ ali sodišče. Zato ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP (po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil).
zamudna sodba - obveznost plačila - plačilo za delo - plača - plačilo razlike plače
Delavcu pripada plačilo mesečne plače za opravljeno delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi. Ker tožena stranka tožniku ni izplačala plače, kot je bila določena v pogodbi o zaposlitvi, je tožnikov tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače utemeljen.
Če ZST-1 ali taksa tarifa ne določa drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka 1. odstavka 5. člena ZST-1). Drugi odstavek 5. člena ZST-1 pa določa, da je (razen v zakonsko določenih primerih) treba takso plačati najpozneje v roku, določenem v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona. Sodne takse se plačujejo v gotovini, z elektronskim denarjem ali drugimi veljavnimi plačilnimi sredstvi (1. odstavek 6. člena ZST-1). Če je plačilo sodne takse opravljeno z referenco, ki je taksnemu zavezancu dodeljena predhodno ali je navedena v plačilnem nalogu iz 34. oziroma 34.a člena tega zakona, taksni zavezanec po opravljenem plačilu sodne takse ni dolžan dostavljati sodišču nikakršnih dokazil o plačilu, razen če ta zakon ne določa drugače. Če pa je sodna taksa plačana brez ustrezne reference, mora taksni zavezanec predložiti sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (3. odstavek 6. člena ZST-1).
Tožnica je sodno takso za tožbo plačala v roku in na račun ter sklic, ki so določeni v plačilnem nalogu, torej pravočasno in pravilno, zato ni bilo podlage za ustavitev postopka zaradi neplačila sodne takse.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0063750
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Skupni sporazum o višini nadomestil za uporabo varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF kot javno priobčitev pri poslovni dejavnosti člen 5, 5/1. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 13, 13/1. ZDDV-1 člen 33, 33/1. ZPP člen 311, 311/1, 318, 318/4.
Dolžnost mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Če uporabnik ne sklene pogodbe in ne plača nadomestila, ne pridobi pravic, jih krši in nosi vse posledice. Če jih krši, potem je zahtevek po svoji pravni naravi odškodninski in ne iz neupravičene obogatitve.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP, in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
ZST-1 člen 11, 11/2, 11/3, 11/4. ZDAVP-2 člen 36. Pravilnik o izvajanju zakona o davčnem postopku člen 23.a.
sodna taksa - oprostitev plačila - individualni delovni spor - pravna oseba - odlog plačila
Prvotožena stranka kot pravna oseba še posluje, saj transakcijskih računov nima zaprtih, zato bi zmogla plačilo sodne takse, vendar teh sredstev, v posledici blokade transakcijskih računov, ki je izkazana v evidencah AJPES tudi na dan odločanja pritožbenega sodišča, prvotožena stranka ni zmožna poravnati takoj. Če ima dolžnik blokirane transakcijske račune, preko katerih bi moral opraviti plačilo, je jasno, da tega ne more izvesti. Ker v obravnavani zadevi tudi ni izkazano, da bi prvotožena stranka razpolagala z gotovino, da bi lahko z njo plačala sodno takso, je pritožbeno sodišče odložilo plačilo sodne takse do izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
V skladu z določbo drugega odstavka 57. člena ZMEPIZ podatke za posameznega zavarovanca, ki jih dajalec podatkov ni posredoval v zakonsko določenih rokih, zbere ob nastanku zavarovalnega primera tožena stranka. Če dajalec podatkov več ne posluje, se pri uveljavljanju pravic upoštevajo le prijavljeni podatki. Toženec je torej tako pravilno upošteval podatke, kakor jih je imel v matični evidenci in kakor jih je zbral ob nastanku zavarovalnega primera.
ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.
invalidska pokojnina - izdaja novega upravnega akta
Ker je prvostopenjska sodba v zavrnilnem delu izreka glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pravnomočna, je bilo potrebno izpodbijani del o odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje spremeniti in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrniti.
V pravni standard dolgotrajnosti in nesorazmernosti težav pri ugotavljanju dejanskega stanja iz 82. člena ZDSS-1 (po katerem lahko sodišče v primeru, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami) ni mogoče uvrstiti diagnostične obdelave. Pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov namreč sodišče lahko presoja le ob upoštevanju razpoložljive listinske medicinske dokumentacije, razpoložljive do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne upravne odločbe.
Za protipravnost škodnega ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, temveč je termin pripisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je bila kasneje v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita, bi bila podana le, če bi bilo ugotovljeno, da je tožena stranka pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise. Ker to v tem sporu ni bilo ugotovljeno, tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
Ker so upravičenci še pred podržavljanjem na predmetnih zemljiščih pridelovali hmelj in je bilo zemljišče ob uveljavitvi ZDen hmeljišče, je potrebno pri ugotavljanju izgubljene koristi izhajati iz pridelave hmelja.
razvrstitev v plačni razred - plačilo razlike plače - plačilo za dejansko opravljeno delo - medicinska sestra - javni uslužbenci - plačilo za delo - obveznost plačila
Delavec je upravičen do plačila po dejanskem delu, če opravlja vsa dela določenega delovnega mesta (torej delovnega mesta, ki je različno od tistega, za katero ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi).
Tožnica je v vtoževanem obdobju opravljala dela in naloge, ki so spadale v opis del in nalog delovnega mesta, za katerega je imela sklenjeno pogodbo o zaposlitvi (zdravstveni tehnik informator) in ni opravljala vseh del, ki so spadala v opis del in nalog zahtevnejšega delovnega mesta (diplomirane medicinske sestre). Zato tožničin tožbeni zahtevek na plačilo razlike plače iz naslova dejansko opravljenega dela na zahtevnejšem delovnem mestu ni utemeljen.
gradbena pogodba – pravočasno grajanje napak – začetek teka roka – napake v solidnosti zgradbe – normalna funkcija objekta – pogodbena vrednost del – cena na enoto
Kot napake po 662. členu OZ ne štejejo le napake, ki ogrožajo obstoj zgradbe (da bi se ta zaradi njih lahko porušila), pač pa tudi napake, zaradi katerih je onemogočena oziroma okrnjena normalna funkcija objekta.
Napake, kot jih zatrjuje tožena stranka, predstavljajo takšne napake, da jih ob prevzemu del ni bilo mogoče opaziti, ampak so se pojavile kasneje (ob pojavu meteorne vode). Skladno z navedenim zato ni mogoče od tožene stranke terjati grajanja napak ob prevzemu del oziroma podpisu primopredajnega zapisnika.
Nad toženo stranko je bil po vročitvi tožbe in pred iztekom 30-dnevnega roka za odgovor na tožbo začet stečajni postopek. Zato bi moralo sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke 205. člena ZPP postopek v tem individualnem delovnem sporu prekiniti z dnem začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, po prvem odstavku 208. člena ZPP pa bi se ta postopek lahko nadaljeval šele, ko bi ga stečajni upravitelj prevzel oziroma ko bi ga sodnik povabil naj to stori. Ker sodišče prve stopnje tega ni upoštevalo, temveč je izdalo zamudno sodbo (čeprav za izdajo takšne sodbe niso bili izpolnjeni vsi pogoji iz člena 318 ZPP), je bistveno kršilo določbe postopka po 7. točki člena 339/2 ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZDRAVSTVENO VARSTVO – ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VSL0063754
ZPP člen 117, 117/2, 117/3, 118, 318, 318/1, 318/1-4. ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD člen 23. URS člen 22.
pravica do izjavljanja - vrnitev v prejšnje stanje - opravičeni razlogi – zamuda roka za odgovor na tožbo – subjektivni rok – objektivni rok za vložitev predloga – prekluzivni rok – procesna predpostavka - stroški zdravljenja – ukrepi varstva pri delu - vzročna zveza
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje ni mogoče odpraviti zamude roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
javni uslužbenci - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za podajo - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja odpovedi - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Tožniku je bila pogodba o zaposlitvi izredno odpovedana po 2. alineji 1. odst. 111. čl. ZDR z očitkom, da je v evidenco zaključka tranzitnih postopkov namenoma evidentiral tranzitni dokument, izdan pri nizozemski carinski službi, ne da bi to vozilo z navedenim blagom dejansko izstopilo. Te operacije pa, za razliko od vseh ostalih, ni vnesel v evidenco, preko katere se izvaja izmenjava podatkov, kar pomeni, da o tej operaciji ni obvestil hrvaških carinskih organov. S tem je omogočil sprostitev blaga v prost promet na carinskem območju Evropske Skupnosti, v nasprotju s carinskimi in davčnimi predpisi. Tožena stranka je za vse bistvene okoliščine očitane kršitve izvedela najkasneje takrat, ko je sama Centralni tranzitni pisarni sporočila, da je bil zaključen tranzitni promet. Ker je tožniku izredno odpoved podala po poteku 30-dnevnega roka iz 2. odstavka 110. člena ZDR, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.