sodni penali - načelo formalne legalitete - paricijski rok - suspenzivnost pritožbe - pravnomočnost sklepa o določitvi sodnih penalov
Za začetek teka dodatnega roka v sklepu o določitvi sodnih penalov je odločilna vročitev prepisa prvostopenjskega sklepa, če ni vložena pritožba. Če pa je vložena pritožba, začne teči paricijski rok prvi dan po vročitvi sklepa sodišča druge stopnje, ki je odločilo o pravnem sredstvu.
objava popravka – prizadetost posameznikovih interesov – razlogi za zavrnitev zahteve za objavo popravka – vsebina popravka
Načelno sicer velja, da mora popravek vsebovati ne le golo zanikanje mnenjske navedbe, ampak tudi druge okoliščine in/ali dejstva, s katerimi prizadeti izpodbija ali z namenom izpodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem prispevku, vendar pa bi stališče, da se pred mnenjsko navedbo nikoli in ne glede na konkretne okoliščine ni mogoče braniti z njenim zanikanjem, pomenilo izničenje te pravice.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZNP člen 1, 118. SPZ člen 70, 70/2, 72. ZPP člen 181.
skupno premoženje - delitev skupnega premoženja - premoženjska razmerja med zakoncema - ugotovitvena tožba
Po ustaljeni sodni praksi sicer ni zakonske ovire za uveljavljanje zahtevkov, ki merijo na civilno delitev skupnega premoženja že v pravdnem postopku (brez predhodnega nepravdnega postopka in napotitve na pravdo), vendar le, če to opravičujejo posebne okoliščine, ki jih je zato v pravdnem postopku nujno ugotoviti. Vendar pa se v konkretnem primeru, ko se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo z vprašanjem, zakaj ni bil sprožen nepravdni postopek, postavi vprašanje, kaj bo tožeča stranka dosegla z ugotovitvenim zahtevkom. Z zahtevkom, kot ga je postavila tožnica, namreč skupno premoženje ne bo razdeljeno.
ZDSS-1 člen 81, 81/2, 82. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 358.
invalidska pokojnina - izdaja novega upravnega akta
Ker je prvostopenjska sodba v zavrnilnem delu izreka glede razvrstitve tožnika v I. kategorijo invalidnosti in priznanje pravice do invalidske pokojnine pravnomočna, je bilo potrebno izpodbijani del o odpravi izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in vrnitvi zadeve v ponovno upravno odločanje spremeniti in tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrniti.
V pravni standard dolgotrajnosti in nesorazmernosti težav pri ugotavljanju dejanskega stanja iz 82. člena ZDSS-1 (po katerem lahko sodišče v primeru, če tožbenemu zahtevku ugodi, ne glede na določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona izpodbijani upravni akt odpravi in naloži toženi stranki izdajo novega upravnega akta, če dejansko stanje ni bilo pravilno ali popolno ugotovljeno, ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami) ni mogoče uvrstiti diagnostične obdelave. Pravilnost in zakonitost posamičnih upravnih aktov namreč sodišče lahko presoja le ob upoštevanju razpoložljive listinske medicinske dokumentacije, razpoložljive do izdaje drugostopenjske, v upravnem postopku dokončne upravne odločbe.
Za protipravnost škodnega ravnanja kot elementa odškodninske odgovornosti ne zadostuje gola nezakonitost odpovedi, temveč je termin pripisan hujšim zlorabam instituta odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Odškodninska odgovornost tožene stranke zaradi podaje izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožniku, ki je bila kasneje v sodnem postopku razveljavljena kot nezakonita, bi bila podana le, če bi bilo ugotovljeno, da je tožena stranka pri svojem odločanju zavestno ali iz hude malomarnosti ravnala zoper predpise. Ker to v tem sporu ni bilo ugotovljeno, tožnikov odškodninski zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta
Tožena stranka je dokazala, da je ukinila delovno mesto vodja kampa in da je dela tega delovnega mesta razporedila na druge zaposlene. S tem je prenehala potreba po opravljanju dela tožeče stranke na delovnem mestu „vodja kampa“, pod pogoji pogodbe o zaposlitvi. Tožena stranka navedenega delovnega mesta nima več sistemiziranega, prav tako tožena stranka ni zaposlila novega delavca, ki bi to delo opravljal. Zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4. ZPIZ-1 člen 110, 110/2, 421. ZDSS-1 člen 61.
vdovska pokojnina - zavrženje zahteve
Po 4. točki prvega odstavka 129. člena ZUP organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če v isti upravni stvari že teče postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna, tudi če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, nista spremenila. Dejansko stanje in pravna podlaga, na katero je tožnica opirala svoj zahtevek za priznanje pravice do vdovske pokojnine, se nista v ničemer spremenila. Zato je toženec na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP tožničino zahtevo pravilno zavrgel.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0063746
ZASP člen 130, 146, 146/1, 146/1-6, 153, 153/1, 157, 158, 158/2, 159, 159/4, 168, 185, 185/1, 185/1-2. Tarifa Zavoda IPF za javno priobčitev fonogramov člen 1, 1/2. Skupni sporazum o pogojih in višini tarife pri uporabi avtorsko varovanih del iz repertoarja Zavoda IPF za področje trgovskih centrov, blagovnih centrov, prodajaln, tržnic in bencinskih črpalk člen 2, 2/5. ZDDV-1 člen 33, 33/1. OZ člen 131, 164, 190, 198.
javna priobčitev fonogramov – sorodne pravice – absolutne pravice – dolžnost obveščanja – civilnopravne sankcije – bodoče terjatve – neupravičena pridobitev – civilna kazen – trgovinska dejavnost – reprezentativno združenje uporabnikov – pristop k podpisu individualne pogodbe – vezanost na skupni sporazum – odmena za uporabo fonogramov – povzročitev škode – zahtevek iz civilnega delikta – odškodnina – stroški poslovanja
Dolžnosti mesečnega poročanja uporabnika tožnik ne more uveljavljati kot svojo pravico, iztožljivo v civilni pravdi. Tožeča stranka ima namreč kot kolektivna organizacija za uveljavljanje pravic imetnikov pravic na voljo le uveljavljanje civilnopravnih sankcij zaradi kršitve avtorskih pravic, ki jih določa ZASP (plačilo nadomestila ter civilne kazni).
Stranke skupnega sporazuma lahko določijo različno nadomestilo glede na „okoliščine uporabe“. Ne smejo pa vezati višine nadomestila na okoliščine v zvezi z njegovim plačevanjem oziroma, glede na okoliščine v zvezi z njegovim neplačevanjem. Tarifa ne sme biti različna za tiste, ki sklenejo pogodbo s kolektivno organizacijo, in za tiste, ki pogodbe ne sklenejo.
Stroški odkrivanja avtorske pravice so tožeči stranki nastali v zvezi z opravljanjem nalog, ki so določene v ZASP in ne zaradi konkretnega kršitvenega ravnanja tožene stranke. Zaradi tega jih tožeča stranka ne more prevaliti na toženo stranko.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - posebno varstvo pred odpovedjo - doječa delavka - obveščanje delodajalca - rok za podajo odpovedi
Tožnica je toženi stranki dojenje prvič omenila šele ob vročitvi odpovedi pogodbe o zaposlitvi, vendar potrdila o tem toženi stranki ni predložila, čeprav ga je direktor tožene stranke zahteval. Potrdilo je priložila šele tožbi. Skladno s stališčem Vrhovnega sodišča RS, ki ga je zavzelo v konkretni zadevi, tožnica ne more uveljavljati varstva pred odpovedjo na podlagi zdravniškega potrdila, predloženega šele v sodnem postopku. Zato tožnica ni upravičena do varstva pred odpovedjo kot doječa mati skladno s 115. členom ZDR.
Ni mogoče zahtevati, da bi delodajalec moral odpoved podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. prvih znakih, da določeno delo ne obstaja. Odločitev delodajalca, da še naprej obdrži v delovnem razmerju delavca, ki nima dovolj dela, ne more biti delodajalcu v škodo, da bi zaradi tega šteli, da je zamudil prekluzivni rok, v katerem mora podati odpoved pogodbe o zaposlitvi. Rok začne teči, ko se delodajalec dejansko odloči, da to delovno mesto ukine oz. da bo podal odpoved pogodbe o zaposlitvi. Nastanek razloga in začetek teka roka za odpoved je odvisen od ugotovitve delodajalca, da je zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov potreba po delavčevemu delu prenehala.
vračunanje daril - nujni dedič - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica
Kadar sodediči nujnemu dediču ne priznavajo nujnega dednega deleža, ker ga naj bi že v celoti prejel z darili, nujni dedič pa daril ne priznava, so sodediči tisti, ki morajo dokazati, da je nujni dedič v celoti dedno odpravljen na račun prejetih daril.
Glede na določbo 2. odstavka 36. člena ZKP le v primeru, če okrožno sodišče med glavno obravnavo ugotovi, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče, ne pošlje zadeve temu sodišču, temveč izvede postopek samo in izda odločbo. V obravnavani zadevi se glavna obravnava še ni začela (opravljen je bil le predobravnavni narok), zato je bil predlog predsednika senata za odločitev o stvarni nepristojnosti okrožnega sodišča pravočasen, čeprav sklep o stvarni nepristojnosti ni bil sprejet hkrati s sklepom o izločitvi kazenskega postopka zoper obtoženega.
izvršba na nepremičnine - odredba o prodaji na javni dražbi - obveščanje predkupnega upravičenca
Ker je predkupna upravičenka s k pritožbo priloženim dokazilom izkazala, da je sodišče bilo predhodno obveščeno o tem, da ne živi več na naslovu, vpisanem v zemljiški knjigi in je zato šteti, da je predkupna upravičenka sodišču sporočila nov naslov dejanskega bivanja, bi moralo sodišče predkupni upravičenki vročati odredbo o prodaji na nov naslov.
ZDR člen 112. ZUP člen 260, 260/1, 260/1-4. ZPIZ/92 člen 125, 126.
obnova postopka - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nadomestilo plače za čas čakanja na razporeditev oziroma zaposlitev na drugem ustreznem delu - pokojninska osnova
Tožena stranka je odločala o priznanju pravice do nadomestila plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo, kot je bila ta pravica urejena v določbah ZPIZ/92. Ugotavljanje pokojninske osnove je bilo v pristojnosti tožene stranke, s tem da ugotovljena pokojninska osnova ne pomeni neke samostojne pravice, temveč služi le kot podlaga pri odločanju o odmeri pravic, ki gredo zavarovancem. Za predhodno vprašanje v smislu ZUP gre, kadar je neka pravica, obveznost oziroma pravno razmerje, sestavni del dejanskega stanja, od katerega je odvisna odločitev v upravni zadevi, odločanje o tem vprašanju pa je v pristojnosti sodišča ali kakšnega drugega organa, če o obstoju oziroma neobstoju takšne pravice, obveznosti oziroma pravnega razmerja še ni bilo pravnomočno odločeno. Odločba, v zvezi s katero je bila predlagana obnova postopka, je bila izdana s strani pristojnega organa tožene stranke, ki je bil pristojen, da odloči o pravici do nadomestila plače, kot tudi o sami višini tega nadomestila. V zadevi torej ni šlo za neko vprašanje, o katerem bi bil pristojen odločati kakšen drug organ ali sodišče. Zato ni podan obnovitveni razlog po 4. točki 260. člena ZUP (po tej določbi se postopek, ki je končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, obnovi, če se odločba organa, ki je vodil postopek, opira na kakšno predhodno vprašanje, pa je pristojni organ pozneje to vprašanje v bistvenih točkah drugače rešil).
ZDPra člen 43. ZSS člen 45. ZPos člen 24. ZZDODP člen 2.
plačilo razlike plače - plača državnega pravobranilca - znižanje plače - osnova za obračun plače
Tožnik (državni pravobranilec) v tem sporu uveljavlja, da je bil v spornem obdobju nezakonito prikrajšan pri plači, ker mu je bila plača obračunana od 20 % znižane osnove. Osnova za obračun plače tožnika je bila v spornem obdobju, določena z ZZDODP. Z uveljavitvijo tega zakona je prišlo do spremembe pravnega položaja glede določanja osnov za obračun tako sodniških plač, kot tudi plač državnih pravobranilcev in pomočnikov državnega pravobranilca, saj je bila z uveljavitvijo tega zakona osnova za obračun tožnikove plače določena z zakonom. Tudi če je do uveljavitve ZZDODP obstajala protiustavnost v zakonskem urejanju sodniških plač, je bila ta sanirana z uveljavitvijo tega zakona. Zaradi tega tožnikov tožbeni zahtevek na vtoževane razlike v plači ni utemeljen.
jezik vročanja – vročanje odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume
Sodišče prve stopnje je z vročanjem odločb stranki v postopku, ki je tuja državljanka in slovenskega jezika ne razume, kršilo njene pravice v postopku o prekršku. Ker je sodišče prve stopnje sodbo obdolženki poslalo v prevodu, je očitno že ugotovilo, da obdolženka slovenskega jezika ne razume. Zato bi jo moralo tudi k popravi vloge (da jo vloži v jeziku, v katerem sodišče posluje) pozvati v jeziku, ki ga obdolženka razume.
ZPP člen 86, 86/3, 367, 374, 374/1. ZDSS-1 člen 19.
zavrženje vloge - starostna pokojnina
Tožnica je zoper sodbo pritožbenega sodišča vložila vlogo „Protest na odgovor Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani“. Pritožba zoper odločitev pritožbenega sodišča ni možna, možno je le izredno pravno sredstvo. Vloga tožnice, če se šteje kot izredno pravno sredstvo - revizija, je nedovoljena, ker tožnica za takšno pravno dejanje nima postulacijske sposobnosti oziroma tega ni izkazala (da ima opravljen pravniški državni izpit). Zato je tožničino vlogo potrebno zavreči (1. odstavek 374. člena ZPP).
ZPIZ/92 člen 11, 11/1, 11/1-1. ZPIZ-1 člen 3, 7, 7/2, 15, 15/1, 15/1-1, 19. URS člen 156. ZMEPIZ člen 45, 45/1, 45/1-3, 48. Zakon o ratifikaciji Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 2, 2/1, 6, 7.
lastnost zavarovanca - opravljanje pridobitne dejavnosti - izvzem iz zavarovanja
Izpodbijana odločba o ugotovljeni lastnosti zavarovanca za sporno obdobje je zakonita, saj s strani tožnika po 19. členu ZPIZ-1 (po katerem pri ministru, pristojnemu za delo, lahko osebe, ki so vključene v obvezno zavarovanje v tujini, predlagajo izvzem iz obveznega zavarovanja, če je tako določeno z mednarodno pogodbo) ter 10. členu v zvezi z 8. členom mednarodnega Sporazuma o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško ni bilo nobene iniciative za izvzem iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi obstoja istovrstnega zavarovalnega razmerja pri hrvaškem nosilcu zavarovanja.
ZUP člen 260, 260/1, 260/1-1, 261, 261/2. ZPIZ-1 člen 15, 15/1, 33, 156, 156/2.
starostna pokojnina - ponovna odmera - obnova postopka - nov dokaz - datum vključitve v obvezno zavarovanje
Neskladje med listinama glede datuma vključitve v obvezno zavarovanje bi tožnik lahko uveljavil že v prvotno končanem postopku. Zato zatrjevane nove okoliščine ne more uspešno uveljaviti v obnovljenem postopku, niti v tem sporu zahtevati ponovne odmere starostne pokojnine z dnem, ko je bil ponovno vključen v obvezno zavarovanje s polovičnim delovnim časom, saj je pogoj za polno starostno upokojitev tudi prenehanje obveznega zavarovanja v celoti (drugi odstavek 156. člena ZPIZ-1).